IZOLA: InnoRenew dodana vrednost lokalnega in nacionalnega pomena

Deli novico s tvojimi prijatelji

Na včerajšnji novinarski konferenci je župan Danilo Markočič s sogovorniki predstavil prizadevanja Občine Izola, da bi na območju Livad umestili program raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE (raziskovalni inštitut), ki raziskuje uporabo obnovljivih virov in zdravo bivanjsko okolje. Projekt je bil konec leta 2016 na razpisu izbran kot zmagovalni in edini iz Slovenije med 169 mednarodnimi prijavami, njegova uresničitev pa je tako lokalnega kot nacionalnega pomena. Objekt bi na podlagi že pridobljenega gradbenega dovoljenja lahko zaživel v dveh letih od sklenitve pogodbe z izvajalcem del, ki ga bo raziskovalni inštitut z javnim razpisom izbral v prvi polovici leta.

»InnoRenew je zrasel z Izolo. S tem, ko smo na občinskem svetu leta 2017 soglasno potrdili, da se prenese stavbna pravica z Univerze na Primorskem (UP) na raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, smo jasno povedali, da si v Izoli tak razvoj želimo in da podpiramo uresničitev tega projekta,« je trdno podporo načrtom raziskovalnega inštituta pojasnil župan Danilo Markočič. Občina Izola je namreč leta 2006 Republiki Sloveniji (RS) oziroma UP neodplačno prepustila zemljišče v središču stanovanjskega predela lokalne skupnosti v pričakovanju, da bo RS v roku petih let realizirala celoten projekt izgradnje univerzitetnega kampusa, vendar se navedeno ni udejanjilo. Občina Izola pa je imela v skladu s pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice Univerzi na Primorskem pravico odpovedati oziroma odvzeti stavbno pravico in kadarkoli spremeniti namensko rabo tega območja.

Vlada RS se je realizaciji univerzitetnega kampusa, kot je bil zamišljen v letu 2006, dejansko odrekla, saj ni zagotovila sredstev za njegovo izgradnjo v roku iz pogodbe z Občino Izola. S sprejemom sklepa v letu 2017, s katerim je omogočila prenos stavbne pravice na zasebni neprofitni raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, je to storila tudi pravno formalno. Raziskovalni inštitut je bil ustanovljen 15. februarja 2017 in izvaja program raziskav na področju obnovljivih materialov in zdravega grajenega okolja. Evropska komisija v okviru ukrepov razvoja gospodarstva financira zasebni raziskovalni inštitut in ne izgradnje univerzitetnega kampusa državne univerze.

Celotno zgodbo, povezano s podelitvijo neodplačne stavbne pravice raziskovalnemu inštitutu, je na konferenci pojasnil mag. Marko Starman, vodja Urada za prostor in nepremičnine: »Leta 2017 sta tako Univerza na Primorskem kot novoustanovljeni raziskovalni inštitut zaprosila Občino, da bi stavbno pravico lahko ustanovili v korist novega inštituta za namene realizacije projekta. Občinski svet je ob soglasju Vlade RS ugotovil, da obstaja javni interes, da se navedeno izvede, zato se je raziskovalnemu inštitutu podelila neodplačna stavbna pravica izključno z namenom, da se izvede projekt in da se trajno obdrži raziskovalna dejavnost na tem delu, ki je bil namenjen univerzitetnemu kampusu, ter pod pogojem, da bo projekt realiziran v projektnem roku. Poleg tega je bilo s posebno pogodbo med UP, Občino Izola in raziskovalnim inštitutom določeno, da raziskovalni inštitut financira komunalno opremo oziroma park Parencane v petih letih od podpisa pogodbe v višini 200.000 – 300.000 EUR in da določen delež parkirišč, financiranih v okviru projekta, nameni za javne namene. Samo v primeru, da Občina neodplačno prenese stavbno pravico, jo lahko pogojuje z realizacijo javnega interesa. To pomeni, da raziskovalni inštitut svoje dejavnosti ne more spreminjati, sicer izgubi stavbno pravico na način, da to, kar je zgrajeno, ostane Občini, zato je opisana varovalka ne glede na organizacijsko obliko inštituta, ki je zasebni neprofitni zavod, po mnenju občinskega sveta in strokovno gledano, dovolj močna in v korist občine.«

Branko Simonovič, podpredsednik Državnega zbora RS, je kot predsednik Kluba istrskih poslancev izrazil trdno podporo centru odličnosti InnoRenew CoE: »Inštitut, ki nastaja v Izoli, ni pomemben samo za našo regijo, temveč pomeni precedens, saj se inštitut iz centra Slovenije seli na »periferijo«. Istrski poslanci se želimo vključevati v vse tisto, za kar obstaja javni interes, in verjamem, da nam bo zgodba, ki nastaja, vsem skupaj v ponos.« Ob tej priložnosti se je Simonovič zahvalil vsem, ki so do sedaj pomagali na razvojni poti inštituta in hkrati naznanil, da bodo istrski poslanci vztrajno pomagali pri odpravi ovir na poti do končnega cilja, torej do uresničitve projekta.

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE so ustanovili Univerza na Primorskem, Fraunhofer Institute for Wood Research – Wilhelm-Klauditz-Institut, Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Njegovo delovanje je financirano s sredstvi EU in sredstvi, pridobljenimi na trgu. Tudi zasebni neprofitni raziskovalni inštitut je pri porabi javnih sredstev zavezan z zakonom o javnem naročanju, kot to velja za javne zavode.

Izr. prof. dr. Andreja Kutnar je ob zavedanju, da bo les material 21. stoletja za gradnjo, poudarila: »Projekt izgradnje naših stavb temelji na interdisciplinarnem raziskovanju uporabe trajnostnih materialov iz obnovljivih virov, zato smo bili tudi uspešni pri pridobivanju evropskih sredstev. Za to potrebujemo interdisciplinarno ekipo najboljših znanstvenikov, ki k nam prihajajo iz celega sveta, s seboj pa prinašajo svoje povezave z raziskovalnimi inštitucijami in gospodarstvom.« To nam omogoča, da primorska regija in Slovenija postaneta edini referenčni center odličnosti v tem delu Evrope. Kutnarjeva je še povedala: »Vse postopke priprave projektne dokumentacije za zgradbi InnoRenew CoE smo vodili popolnoma zakonito, kar potrjuje to, da je raziskovalni inštitut InnoRenew zanju pridobil polnomočno gradbeno dovoljenje.«

Konzorcij osmih slovenskih in enega nemškega partnerja ob koordinaciji UP se je s projektom vzpostavitve raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE prijavil na razpis instrumenta Teaming iz okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje 2020 in uspel s prijavo projekta. Ustanovitev zasebnega neprofitnega zavoda, raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, je zaveza iz odobrenega projekta, ki ga financira Evropska komisija. Tudi izgradnja stavb je del prijave, ki vsebuje pilotni projekt. Projektiranje in gradnja predstavljata interdisciplinarno raziskovanje in vključujeta najnovejše, visoko inovativne konstrukcijske, arhitekturne in gradbeno-fizikalne prvine. Za projekt je ekipa inštituta pridobila 15 milijonov EUR evropskih sredstev, zaveza Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa je ob uspešnem izboru projekta na razpisu bila sofinanciranje v višini dvakratnika prejetih sredstev na razpisu Evropske komisije, torej do 30 milijonov EUR.

Prof. dr. Dragan Marušič, rektor Univerze na Primorskem, je najprej pojasnil netočne informacije, ki so se v zadnjem času pojavile na spletnih družabnih omrežjih, kakor tudi v prispevkih nekaterih medijev, ki so obravnavale raziskovalni inštitut InnoRenew CoE, njegova prizadevanja za izgradnjo lastnih raziskovalnih prostorov, vlogo Občine Izola in Univerze na Primorskem (UP) pri teh procesih, ter nasprotovanje arhitekturnega biroja Dekleva Gregorič tem pozitivnim premikom v Slovenski Istri. V teh prispevkih so bile nekatere teze predstavljene napačno ali pomanjkljivo, nekatere pa popolnoma lažno.

Rektor je uvodoma izpostavil: »Zavod InnoRenew CoE je bil ustanovljen kot zasebni neprofitni zavod. Potrebno je vedeti, da slovenska zakonodaja omogoča ustanovitev javnega ali zasebnega zavoda. V primeru prve možnosti bi morala država ustanoviti in trajno financirati zavod, medtem ko v drugem primeru te obveznosti država ne bi imela. Ve se, da od osamosvojitve Slovenije država ni ustanovila niti enega javnega raziskovalnega zavoda, z izjemo Znanstveno-raziskovalnega središča, ki je tudi edini zavod, ki nima sedeža v Ljubljani.« Rektor je še podrobno predstavil razrez pridobljenih sredstev. Od skupnih 30 milijonov EUR, ki jih je InnoRenew CoE dodelila Republika Slovenija, gre raziskovalnemu inštitutu iz proračuna 6 milijonov EUR, preostalih 24 milijonov EUR pa krijejo evropski skladi (ESIF – Evropski strukturni in investicijski skladi), preostalih 15 milijonov EUR pa je projektu dodelila neposredno Evropska komisija.

Več o projektu pa najdete TUKAJ!