< PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA: Vsako leto več intervencij zaradi slabega vremena - Obalaplus
Nalaganje

Vnesite za iskanje

PROSTOVOLJNA GASILSKA DRUŠTVA: Vsako leto več intervencij zaradi slabega vremena

Obalna prostovoljna gasilska društva: Vsako leto je več intervencij povezanih s slabim vremenom, močnim vetrom in obilnimi padavinami

Vsi se zavedamo, da danes na ljudi preži mnogo nevarnosti in nesreč, pri katerih so prav gasilci nepogrešljivi, samo v letošnjem letu so gasilci iz obalnih občin skupno opravili že 379 intervencij, v letu 2018 pa skupno 836. Pod okriljem Gasilske brigade Koper deluje kar 15 prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Od tega jih je samo v Mestni občini Koper deset, v Izoli sta dve, v Piranu pa tri prostovoljna gasilska društva. Mi smo se pogovarjali s predsednikom PGD Piran, Mitjo Udovičem, predsednico PGD Hrvatini, Leonido Kramar in predsednikom PGD Pobegi-Čežarji, Tomažem Juriševičem.

PGD Hrvatini

Vsa tri prostovoljna gasilska društva imajo razgibano, zanimivo, predvsem pa dolgoletno tradicijo. Najstarejše med njimi na obalnem področju je Prostovoljno gasilsko društvo Piran, ki se ponaša s kar 130-letno tradicijo. »Zgodovina društva sega v leto 1888. Danes naše gasilsko društvo šteje približno 120 članov, pobrateni pa smo z Višnjo goro, kjer smo letos praznovali 40 let sodelovanja. Osnovni namen našega društva je reševanje življenj in premoženja, tako da smo aktivirani na različnih področjih, ko ljudje potrebujejo našo pomoč. Vsako leto več pa je tudi tehničnih intervencij, kjer posredujemo zaradi naravnih pojavov, ko narava pokaže svojo moč (obilno deževje, močna burja, žled …). Poleg intervencij pa se skozi leto vključujemo in organiziramo različne čistilne akcije. Ravno pred dnevi smo s pomočjo naših potapljačev čistili piransko pristanišče in obalni pas, pretekli mesec pa smo pomagali pri presaditvi  školjk, vrste leščur na portoroški plaži, saj je obstajala nevarnost, da bi se kopalci porezali,« je o delovanju PGD Piran povedal predsednik Mitja Udovič.

V leto 1954 pa sega zgodovina Prostovoljnega gasilskega društva Hrvatini. Predsednica Leonida Kramar nam je zaupala, da so takrat na novo postavili mejo med Italijo in Jugoslavijo, Hrvatini so tako bili priključeni Sloveniji. Mnogo domačinov se je odselilo v Italijo, v prazne hiše pa so se priselili delavci, ki so jih potrebovali v novo nastajajoči tovarni Tomos Koper. Nekateri od njih so se zavedali pomena varstva pred požarom, saj so bili nekateri med njimi tudi gasilci. Zato so, ne glede na opazke nekaterih, da kamen ne gori, 9. junija 1956 ustanovili Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini. Dobra dva meseca kasneje so doživeli svoj prvi ognjeni krst, ko je zagorela gostilna v Hrvatinih. Člani društva so iz gorečega objekta rešili stanovalce, s pomočjo krajanov so organizirali verigo z vedri vode in tako rešili sosednje objekte.

»Delovanje društva je že od začetka podpirala tovarna TOMOS. Skromno opremo društva so v začetku imeli člani doma ali pa so jo selili po raznih prostorih v Hrvatinih. Zato so člani obnovili zapuščen objekt v centru vasi. Društvo je delovalo sprva le lokalno, ko smo dobili star kombi Fiat 1100 pa tudi širše. V sedemdesetih letih se je v društvene vrste vključilo večje število mladih. V osemdesetih letih se je društvu ponudila možnost za izboljšanje prostorskih razmer, saj smo pričeli z izgradnjo novega gasilskega doma. V gasilski dom so veliko prostovoljnih ur vložili naši člani in krajani Hrvatinov. Društvo je sodelovalo na številnih požarih in drugih intervencijah na svojem požarnem okolišu in tudi širše (najbolj odmevni – oba požara na Kraškem robu, požar v Tomosu, požar v Ladjedelnici Izola na ladji Atlantic Star, požar v podjetju Dar, več požarov v Luki koper v sedemdesetih  in osemdesetih letih). Samoiniciativno se je društvo odzvalo in odhitelo na pomoč pri prvem spomladanskem potresu v Posočju leta 1967 in nato še organizirano v okviru Obalne gasilske zveze Koper pri naslednjih potresih. Prav tako smo sodelovali pri odpravljanju posledic poplav v Železnikih in v Planini, žledu na Pivškem, ter po lanski toči v Črnomlju,« nam je o zgodovini delovanja PGD Hrvatini zaupala predsednica Leonida Kramar, ki je še dodala, da društvo v kraju aktivno sodeluje s krajevno skupnostjo Hrvatini in Občino Ankaran, vsemi društvi in organizacijami ter krajani. »Društvo ima dobre odnose z vrsto gasilskih organizacij v Sloveniji in izven (prostovoljni gasilci iz Trsta in Doline), pobrateno pa je s PGD Fram in PGD Hotinja vas in ravno v letošnjem letu obeležujemo 40. obletnico pobratenja. Z gasilci slednjih krepimo prijateljske vezi na vsakoletnih srečanjih, kjer se pomerimo v zabavnih gasilskih disciplinah,« je še izpostavila. Društvo danes šteje 115 članov, med katerimi je 36 pionirjev in mladincev,  32 članic in 29 operativnih članov.

PGD Hrvatini – Društvo danes šteje 115 članov, med katerimi je 36 pionirjev in mladincev,  32 članic in 29 operativnih članov.

Prostovoljno gasilsko društvo Pobegi-Čežarji, pa je aprila letos obeležilo 40. obletnico delovanja društva.  »Prostovoljno gasilsko društvo Pobegi-Čežarji je bilo ustanovljeno leta 1979 in se je do danes razvilo v eno najuspešnejših gasilskih društev. Želja, da bi se v tej krajevni skupnosti ustanovilo gasilsko društvo se je pojavila februarja leta 1979. Uresničila se je 21. aprila 1979, ko je bilo uradno ustanovljeno gasilsko društvo Pobegi-Čežarji. Z ustanovitvijo je društvo postalo član Medobčinske gasilske zveze Koper, ki je vključevala vsa prostovoljna gasilska društva. Društvo danes šteje 110 članov, od tega 36 operativnih gasilcev. Vsi operativci so ustrezno usposobljeni in opremljeni. Posredujemo pri požarih v naravnem okolju, dimniških požarih, požarih na objektih, požarih vozil in plovil, industrijskih požarih, pri odstranitvah nevarnih snovi, tehničnem reševanju, neurjih, potresih, poplavah, žledolomih, iskalnih akcijah pogrešanih oseb, pa tudi pri odstranjevanju sršenjih gnezd smo prisotni in ostalih drugih intervencijah, na katere smo pozvani,« je o delovanju PGD Pobegi-Čežarji povedal predsednik Tomaž Juriševič.

Prostovoljna gasilska društva v svoje aktivnosti vključujejo lokalno skupnost

Vsa tri prostovoljna gasilska društva so tesno vpeta v življenje lokalne skupnosti in poleg tega aktivno sodelujejo tudi z ostalimi društvi, tako doma kot tudi od drugod. Tako PGD Hrvatini, skupno z drugimi društvi, večkrat izvaja vajo ”Prosto stoječa lestev”, »že nekajkrat pa smo, skupno s PGD Dol pripravili nastop z vajo ”Pahljača”, ki nam jo je leta 2016, ob naši 60. obletnici uspelo postaviti popolnoma samostojno, brez pomoči drugega društva,« je povedala Leonida Kramar. Poleg tega prav vsa društva aktivno sodelujejo pri preventivnem požarnem varovanju številnih kulturnih, športnih in drugih prireditev. V PGD Hrvatini organizirajo tudi otroški pustni karneval in obnovili so starodavno igro “Pandolo”, za katero so v Slovenskem registru žive kulturne dediščine vpisani kot eden od skrbnikov in vsako leto (letos že štiriindvajsetič) organizirajo mednarodni turnir za “Gasilsko plamenico”.

Hrvatinski gasilci so med drugim prisotni tudi v šolah: Dr. Aleš Bebler -Primož v Hrvatinih, OŠ v Ankaranu, OŠ Dušana Bordona v Kopru in šoli z italijanskim učnim jezikom Pier Paolo Vergherio il Vecchio podružnica Hrvatini, kjer izvajajo gasilske krožke, preko katerih otroke ozaveščajo o protipožarni vzgoji. »Poleg dela v krožkih redno organiziramo obisk gasilskega doma za slovenski in italijanski vrtec ter za učence obeh osnovnih šol.«

PGD Piran je najstarejše prostovoljno gasilsko društvo na Obali.

Mitja Udovič, predsednik PGD Piran pa nam je zaupal, da z raznimi predstavitvami gasilskega dela ozaveščajo ljudi, kako ravnati ob različnih nesrečah, poleg tega v njihovem društvu veliko časa posvetijo delu na preventivi, sicer pa radi sodelujejo pri različnih dogodkih v občini.

»Občina Piran nas vsako leto povabi k dogodku Pasavček, cerkvi pomagamo nosit Sv. Jurija, prirejamo gasilsko veselico, ki jo delamo predvsem zaradi želje domačinov, sodelujemo v raznih čistilnih akcijah (zadnja ki je bila odmevna in smo bili kot soorganizatorji je bila Čiščenje brez meja v povezavi s Hrvaško), pri varovanju, prirejamo dan oprtih vrat v mesecu oktobru – mesec požarne varnosti, vsako leto priredimo tudi Božični potop, kjer domačinom zaželimo srečo v novem letu ter še mnogo drugega.«

V PGD Pobegi-Čežarji pa so ponosni predvsem na svojo mladino, ki vedno znova preseneča in z gasilskih tekmovanj prinaša odličja. »V desetih letih delovanja je naša mladina društvu prinesla kar 65 pokalov z raznih tekmovanj na občinski, regijski in državni ravni. Upamo, da jih bo ta vnema vodila še dolgo in da bodo postali odlični gasilci,« je izpostavil Tomaž Juriševič, ki je poleg tega izrazil željo, da bi bili v društvu zelo veseli pridobitve novih članov, ki bi bili zainteresirani stopati po stopinjah prostovoljnega gasilstva, sicer pa tudi pri njih vsako leto organizirajo predstavitev njihovega dela in aktivno delujejo na področju preventive.

PGD Pobegi-Čežarji so letos praznovali 40. obletnico

Odmevne gasilske akcije

Ker so gasilske akcije lahko zelo obsežne in odmevne, smo vsem trem sogovornikom zastavili tudi vprašanje o tem, katero izmed gasilskih akcij v kateri so sami sodelovali bi še posebej izpostavili.

»Vsako leto je kakšna akcija, ki nas zaznamuje, od večjih in zahtevnejših požarov, sigurno pa so najtežje intervencije, ko kdo umre. Zadnja leta so predvsem obilne padavine, kjer voda zalije prostore, veter ruši drevesa, itd … V Sloveniji smo lani junija pomagali v Črnomlju, kjer je bilo močno neurje z veliko gmotne škode,« je povedal predsednik PGD Piran. Tudi predsednica PGD Hrvatini je izpostavila odstranjevanje posledic toče lani junija v Črnomlju in dodala, da njihovi gasilci med drugim ne bodo pozabili niti na poplave oktobra 2017 v Izoli. Pri PGD Pobegi-Čežarji so izpostavili, da so sodelovali na vseh večjih intervencijah tako v Mestni občini Koper kot izven nje. V spominu so jim ostale intervencije, ko so pomagali v primeru potresa v Bovcu, pri industrijskih požarih (skladišče PETROL – Sermin, TOMOS, bivše Slavnikove garaže – DAR, Lesnina, skladišče Mercator Sermin), poplavah v Železnikih in ob poplavah reke Rižane ter Dragonje. Pomagali so tudi v poplavah v republiki Srbiji, sicer pa so tudi sami izpostavili točo v Črnomlju,  razvpiti požar na Kraškem robu in v Črnotičah ter požar na Trstelju.

Ali gasilske veselice res umirajo?

Gasilske veselice so bile včasih del vsakega poletja in vsakega gasilskega društva, danes pa zgleda, kot bi tradicija gasilskih veselic umirala, kar je potrdil tudi predsednik PGD Pobegi-Čežarji, saj nam je zaupal, da gasilske veselice že nekaj let ne organizirajo več, saj je obisk upadel pa tudi s finančnega vidika se jim organizacija takega dogodka ni splačala. Da pa ni vse tako črno, so tu piranski gasilci, ki med 28. in 29. junijem organizirajo veselico v Piranu na Punti, letos že deseto po vrsti.

»Gasilska veselica v Piranu na Punti, ja, to je naša deseta tradicionalna, ki se je lotimo vsako leto na začetku poletne sezone, ko konča šola. Ko smo se v društvu začeli pogovarjati ali bi bilo smiselno tudi pri nas organizirati tak dogodek, smo bili nekoliko skeptični. Nismo vedeli, kakšen bo odziv domačinov in ali bo občina imela posluh za takšen dogodek v mestu. Izkazalo se je, da ljudem taki dogodki manjkajo. Po zaključenem dogodku, so nas zelo pohvalili in nas podprli. Veliko domačinov je dejalo, da bi lahko bila veselica večkrat na leto. Vendar glede na lokacijo, ki smo jo izbrali, zahteva priprava od našega društva veliko prostovoljnih ur dela. Vso opremo si moramo pripeljati na lokacijo, da delo lažje teče, nam priskočijo na pomoč naši veterani. Mladina poskrbi za reklamiranje dogodka v samem mestu in okolišu. Veliko tveganje za sam dogodek pa je vedno vreme. V kratki zgodovini nas je poletna nevihta velikokrat presenetila in nam pokvarila večer, v katerega smo vložili veliko truda. Ampak to nas ne ustavi. Dobiček, ki ga ustvarimo na veselici, namenimo za nakup gasilske opreme. Gasilci, ki dogodek pripravljamo in delamo na njem, pa si organiziramo izlet. Pozitivni učinek te veselice je ta, da nas še bolj poveže in z njim gasilci dodamo velik pečat poletnemu dogajanju v naši občini. Za zaključek lahko povem, da je to edina gasilska veselica v Sloveniji, ki se dogaja tik ob morju. Letos jo bomo imeli v petek 28. junija, ko bo na oder stopila skupina Zvita feltna, v soboto 29. junija pa Calypso band,« je bil izčrpen predsednik PGD Piran.

Prav tako gasilsko veselico vsako leto organizirajo tudi v PGD Hrvatini. »Gasilsko veselico smo v letošnjem letu organizirali v soboto 8. junija. Pred veselico smo v uradnem delu prireditve namenu predali tudi dve v preteklem letu na novo pridobljeni vozili in sicer manjše vozilo za gozdne požare Ford Ranger in vozilo za prevoz mnoštva Citroen Jumper. Za obe vozili sta sredstva prispevali obe občini (ankaranska in koprska), nekaj malega pa smo še sami primaknili za opremo (skupna vrednost investicije za obe vozili z opremo je znašala 109.000 evrov). Uradni del prireditve se je pričel s prihodom praporov na prizorišče, nato pa je hrvatinski MePZ Adriatic prireditev otvoril z Zdravljico. V kulturnem programu so se nato zvrstili še domača folklorna skupina Oljka, ter naši najmlajši člani, na koncu pa še presenečenje večera – mladi kantavtor Aleks Kalčič, ki trenutno živi in dela v Parizu in je prav za ta namen sestavil in uglasbil himno našega društva. Upam, da jo bodo člani sprejeli za svojo in bo to tudi uradno postala. Po uradnem delu prireditve, na katerem so nas s svojo prisotnostjo počastili član Upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije tovariš Miran Gregorič, podžupanja Mestne občine Koper gospa Jasna Softič, ter župan Občine Ankaran Gregor Strmčnik, je za glasbeno razvajanje poskrbel Trio MI3, v katerem nastopata dva naša krajana, nato pa se je večer razživel z obalnima skupinama Ne Me Jugat in Platana,« je o gasilski veselici v Hrvatinih povedala predsednica PGD Hrvatini.

Gasilska vozila so za naše gasilce zelo pomembna.

Pomemben del gasilskih društev so tudi njihova vozila

Kot lahko ugotovimo so za gasilska društva zelo pomembni gasilski avtomobili, kot že omenjeno, so v Hrvatinih v rabo predali dve novi vozili, in sicer vozilo Ford Ranger GVGP-1, ki bo nadomestilo že dokaj dotrajano in zastarelo vozilo Mazda GVGP-1. Leonida Kramar nam je tako zaupala, da kljub temu, da gre za vozilo za gozdne požare, ki v rezervoarju drži 330 litrov vode, so ga opremili tudi z dvema dihalnima aparatoma, veliko torbo za prvo pomoč, zajemalnimi nosili in opremo za vrvno tehniko, saj lahko le tako, na nekaterih območjih našega požarnega okoliša z ozkimi cestami in ulicami, gasilci hitreje posredujejo ob različnih vrstah intervencij. Vozilo GVM-1, v katerega prtljažnik so namestili opremo za posredovanje pri poplavah, pa bo zapolnilo veliko luknjo v voznem parku PGD Hrvatini, saj se že leta srečujejo s težavami pri prevozu večjega števila moštva, predvsem pa pri prevozu mladine na tekmovanja in druge aktivnosti.

Novo vozilo so v letošnjem letu prejeli tudi v PGD Piran. »Ko ima gasilec tudi dobro gasilsko opremo, je lahko pri tem zelo učinkovit. Veseli nas, da ima občina Piran posluh za gasilce, tako je prišel dan, ko smo marca pridobili novo sodobno vozilo Ford Ranger 3.2 z 200 konjskim motorjem, dvo ali štiri kolesnim pogonom ter mamutovim podvozjem, ki je še okrepilo učinkovitost posredovanja Piranskih gasilcev pri intervencijah. Čeprav je novo vozilo po gasilski tipizaciji kategorizirano pod oznako GVGP1, torej vozilo namenjeno za gašenje gozdnih požarov oziroma požarov v naravnem okolju, smo naše vozilo še dopolnili z opremo, izolirnimi dihalnimi aparati in opremo za notranje napade, tako da je namenjen tudi začetnim stanovanjskim požarom, saj bo še kako prišel prav zaradi ozkih piranskih ulic. Ker je vsako leto več intervencij povezanih s slabim vremenom, močnim vetrom in obilnimi padavinami, smo ga opremili tudi z agregatom in potopno črpalko. Tako lahko sedaj rečemo, da imamo vozilo, ki je namenjeno širokemu spektru različnih tipov intervenciji in lahko posadka na terenu deluje kot samostojna enota. Da smo vozilo pripeljali v našo garažo, se moramo zahvaliti občini Piran, ki je namenila sredstva za nakup gasilskega vozila v višini 75.000 evrov. Seveda pa je poleg sredstev bilo potrebnega kar nekaj truda, časa in znanja pridobljenega pri intervencijah, da je danes tukaj prav takšno vozilo, kot smo si ga želeli,« pa je bil izčrpen Mitja Udovič.

PGD Pobegi-Čežarji pa so se novega vozila razveselili že lanskega novembra, ko so v rabo prevzeli gasilsko cisterno za gozdne požare z oznako GCGP-2.

Oznake:

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close