Županska inventura

Deli novico s tvojimi prijatelji

S kakšnimi rezultati štirje istrski župani puščajo za sabo leto 2019? Če so preživeli to težko leto, bodo lažje še tri naslednja.

KOPER

Prvo leto po 16-letni kontroverzni vladavini Borisa Popoviča pomeni v Kopru posebej občutljivo obdobje županovanja. Aleš Bržan je svoje (celotno) poslanstvo izpolnil že s tem, ko je uspel zamenjati na videz nepremagljivega županskega absolutista. Kazalo je namreč, da bo Popovič vladal do smrti in da bo županska funkcija v Kopru postala dedna.

Alešu Bržanu se je zgodilo tisto, kar je Boris Popovič pogosto povedal: »Na prvih volitvah nisem zmagal jaz. Izgubil je moj predhodnik Dino Pucer.« Ugotovitev zdaj velja tudi za Bržana, ki ni zmagal lanskih volitev v Kopru. Izgubil jih je Boris Popovič. Zmagala je »protipopovičeva koalicija«, zato ima Bržan toliko več težav pri poenotenju zelo različnih, v glavnem  premalo oblikovanih in profiliranih političnih silnic. Zgolj premagati Borisa Popoviča na volitvah je očitno premalo za dovolj učinkovit županski program. V Kopru se še zmeraj zelo veliko ukvarjajo sami s seboj in s predhodnikovo politiko. Bržana ne bi smelo presenečati, da njegov predhodnik noče in noče dostojanstveno priznati poraza in delovati (ali celo pozitivno prispevati) v novih političnih razmerah.

bržan

Aleš Bržan je v občinsko politiko prinesel dialog, več demokratične dinamike, ampak hkrati z demokracijo tudi počasnost, manjšo učinkovitost, zapravljanje časa z obrobnimi vprašanji in ukvarjanje samih s seboj. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je moral odstopiti podžupan Patrik Peroša, še prej pa je Bržan prišel v resne spore z Levico in je razrešil tudi podžupanjo Majo Tašner Vatovec ter trenutno ostaja s tremi podžupani. Ena večjih težav v prvem letu vladanja Kopru je kadrovska negotovost in šibkost. V teh dneh odstavljajo Gorana Malenića, direktorja stanovanjskega sklada, župan je zamenjal svojega svetovalca Roberta Šuca, za katerega še zmeraj meni, da je dober kader. Očitajo mu ponesrečeno izbiro Alfreda Draščića za vodenje Marjetice Koper, a slabih izbir ne prizna. Zamenjal je tri predstojnike v občinski upravi, tudi direktorico občinske uprave, na mesto zelo izkušene in usposobljene Sabine Mozetič pa je postavil manj izkušeno Tamaro Kozlovič, ki je postala tudi članica nadzornega sveta Luke Koper. Pri zamenjavi kadrov je bil v prvem letu bolj aktiven, kot je bil v prvem letu njegov avtoritaren predhodnik.

Nekaj Popovičevih projektov nadaljuje brez zadržkov (garažna hiša pod Muzejskim trgom, plaža med Badaševico in Žusterno). Odpovedal se je prerazkošnemu dvigalu in stolpu na Markovec, a si je po premisleku odločil, da dvigalo vendarle zgradi, vendar v cenejši obliki. Prekinil je sodni spor z DZS za Hotel Koper in prepustil nakup hotela koprskemu podjetniku Alešu Piščancu. Rešuje zaplet z veliko parcelo Toncity, kjer je Popovič Milanu Mandariću  iz maščevalnosti onemogočil  gradnjo. Zamudo pri gradnji stanovanj Bržan vali na direktorja Gorana Malenića v odstopu. Zamudo pri pripravi gradnje novih državnih cest pred Koprom pa na državne organe, čeprav se državni organi  branijo in pravijo, da je priprava dokumentov za Bertoško vpadnico in za širitev Šmarske ceste stvar občine. Obe cesti naj bi po zadnjih ocenah prišli na vrsto šele leta 2021, vsaj eno leto kasneje, kot je bilo obljubljeno.

Premalo je učinkovit pri odločitvah za določitev vodnega vira, premalo viden pri zahtevah za hitrejšo gradnjo drugega tira, pa tudi  premalo učinkovit pri odpravi vseh pomanjkljivosti v občinskem kanalizacijskem sistemu, zaradi katerih fekalije onesnažujejo kopališče v Žusterni.

Bržan se (kot tudi njegovi trije kolegi iz sosednjih občin) hvali s ponovnim sodelovanjem obalnih županov, s tem, da so enotno podprli piranski projekt Evropske prestolnice kulture v Istri. Kot največji dosežek omenja zagotovljenih 12 milijonov evrov za infrastrukturo na podeželju v letu 2020. Največja pomanjkljivost pa: »Ne vem, kako nastopiti, da bi premagali razkol v Kopru, da bi strnili vrste in naredili več za kraj.«

Primer ene večjih bizarnosti nove koprske politike je stališče nekaterih vidnejših političnih predstavnikov, da koprskega Titovega trga ne bi smeli oddajati za velike (vrhunske) kulturne prireditve namenjene turističnim skupinam.

Kljub zelo viharnemu letu, ki ga je začel kasneje od ostalih županov zaradi pritožb Borisa Popoviča na volilni izid, in kljub kadrovskemu vrtiljaku je sorazmerno dobro prestal prvo leto. Še posebej, če to prvo leto primerjamo s prvim Popovičevim letom. Če bo hotel ponoviti mandat, pa bo moral v naslednjih treh letih s sodelavci bistveno trše poprijeti za delo in si priskrbeti občutno boljše svetovalce za kadre.

ANKARAN

Gregor Strmčnik velja za trenutno najbolj izkušenega in uspešnega župana v štirih občinah. Razlikuje se od vseh treh ostalih županov tudi po tem, da je na volitvah zmagal v prvem krogu  s prepričljivo večino in pridobil absolutno večino v občinskem svetu. Zato tam ni zapletov pri sprejemanju ključnih dokumentov in odločitev. Tudi sicer skuša v razpravo o vseh pomembnejših vprašanjih vključiti čim širši del občanov in še pred obravnavo v svetu razčistiti dileme in razhajanja.

Večina sklepov sveta je zato sprejetih soglasno. Velik del proračuna je zastavljen participatorno (od uvedbe participatornih proračunov v letu 2016 so prejeli več kot 1000 predlogov in pobud, ki jih večinoma vgrajujejo v proračun). Velik del občinskih površin so zavarovali kot krajinski park. S tem se zoperstavlja nenasitnim kapitalskim interesom, s katerimi bi razgrabili ankaranska zemljišča.

strmčnik

Ankaranski uspehi so tudi posledica dejstva, da je najbogatejša občina v državi (glede na število prebivalcev, ki jih je nekaj čez 3200). Občinski proračun za leto 2020 bi znašal skoraj devet milijonov evrov, vendar poleg tega načrtuje v tem letu izjemoma še več kot devet milijonov evrov kapitalskih prihodkov od prodaje premoženja (predvsem na območju pristanišča).

Župan opozarja, da se občinska uprava v Ankaranu še zmeraj vzpostavlja, da delitvena bilanca s Koprom še ni zaključena in da jim pri urejanju občinskih vprašanj velike preglavice povzročajo zakonske nedoslednosti glede pristojnosti med nosilci urejanja prostora na državni in občinski ravni.

V iztekajočem letu je zaživel projekt brezplačnih prevozov starejših občanov Sopotnik (opravili so 10.000 kilometrov in več kot 700 prostovoljnih ur). Športnim društvom so dodelili 195.000 evrov, vzpostavili so turistično spletno stran Visit Ankaran, pripravljajo projekte za pokopališče Ankaran.

PIRAN

Zamenjava oblasti v Piranu je občini z očitno negativno selekcijo prinesla največjo politično krizo po osamosvojitvi. Đenio Zadković in njegovi bivši podporniki iz stranke GZOP so prevzeli oblast, čeprav so brez predhodnih političnih izkušenj in tudi brez drugih ustreznih kvalifikacij. Zmagali so na krilih zanesenjaških in populističnih parol, ki očitno ustrezajo konzervativnemu in populistično razpoloženemu volilnemu telesu. Le nekaj mesecev po prevzemu županske funkcije je prišlo do pričakovanega razhoda med stranko GZOP in Zadkovićem, zaradi česar župana njegovi nedavni privrženci brez usmiljenja zmerjajo z izdajalcem in dezerterjem,  z nevarno retoriko in orodji »demokracije« družabnih omrežij. Tudi Đenio Zadković je osupnil slovensko javnost z nekaterimi svojimi nenavadnimi izjavami na teh omrežjih. Kasneje pa je svoja precej posebna razmišljanja umaknil in zdaj veliko bolj uboga svoje svetovalce.

zadkovic

V prvem letu so za prenovo občinskih cest (kake 3,5 kilometra) namenili 550.000 evrov, to pomeni nadpovprečno investicijo v občinske ceste v zadnjih 10 letih. Kljub nasprotovanjem so v prvem letu zaključili prvo gradbeno fazo (1,146 milijona evrov vredno) novega zdravstvenega doma Lucija. Do poletja 2020 pa nameravajo zaključiti celotno gradnjo zdravstvenega doma v skupni vrednosti 5,26 milijona evrov. Sanacija klifa na poti med Fieso in Piranom je bila le delno uspešna, obnovili so pokopališče v Novi vasi za 354.000 evrov, odločili o prevzemu Metropolove plaže in oddali del Centralne plaže Portorož Hotelu Palace. Če k temu prištejemo soglasno podporo svetnikov projektu Evropske prestolnice kulture, to je kulturne strategije, ki se bo izvajala ne glede na uspešnost kandidature za pridobitev tega naziva (ali denarja), potem so dosegli (upoštevajoč številna nasprotovanja) več od prvotnih pričakovanj.

Eden večjih Gordijskih vozlov v občini se zdi zamuda pri gradnji   ribiškega pristanišča ob izlivu Jernejevega kanala na Seči. Občina bo verjetno izgubila ponujena dva milijona evropskih sredstev. Krivde za to ni mogoče pripisati sedanjemu županu, saj se je odločneje kot prejšnji lotil naloge, zato se je šele zdaj pokazalo, kdo vse nasprotuje in zavira možnost urejanja ribiškega pristanišča. Prepreke kot za stavo postavljajo užaljeni na stranski tir postavljeni bivši strankarski kolegi iz GZOP,  strokovni delavci Solin, številni lastniki plovil v Jernejevem kanalu in pa tudi državni organi, na primer ARSO, ki že več kot pol leta ni izdal okoljevarstvenega soglasja. Ob tako veliki vojski zaviralcev bi bil vsak uspešen korak pravi čudež. Skupni imenovalcev vseh zaviralcev pa se imenujejo interesi.

IZOLA

Še preden je Danilo Markočič prevzel funkcijo izolskega župana, je občina dobila obvestilo o sodbi, po kateri je morala podjetju R Mercuri spomladi odšteti  kar 1,9 milijona evrov, zaradi česar so v prvem letu v izolski občini dodobra izničili prvotne razvojne načrte.

V prvem letu so v Izoli kljub temu zgradili kanalizacijski kolektor  (vreden približno en milijon evrov) na Šaredu, s čimer bodo omogočili pozidavo na parcelah z lepim razgledom na Izolo. Urejajo cono mestne industrije, kjer bo razvoju gospodarstva na voljo 2,5 hektarja zemljišč. Zaprli so odlagališče odpadkov ob cesti proti Kortam, sicer bi bili še ob 2,5 milijona evrov danega poroštva. Spomladi so ob praznovanju 200. obletnice najstarejše slovenske šole v Istri (Korte) za 300.000 evrov zgradili in uredili dva nova razreda te šole. Začeli so z javnim naročilom (vrednim več kot en milijon evrov) za zamenjavo varčne javne razsvetljave na območju Izole (zamenjali bodo 1800 svetilk). Drogi Kolinska bodo omogočili gradnjo novega obrate (paštete) in bo s tem pridobila vsaj 100 dodatnih delovnih mest. Za 660.000 evrov so odkupili zemljišče Male opreme, kjer bodo leta 2021 začeli graditi nov izolski kulturni center, pripravili so vse, da bi v prvi polovici prihajajočega leta lahko pridobili (prenovili ali zgradili) 16 novih neprofitnih stanovanj. V zadnjih mesecih leta so zaključili javno razpravo o občinskem prostorskem načrtu, ki je dvignila veliko prahu. Civilna iniciativa občini očita, da je nesmiselno, ker predlog OPN namenja pozidavi preveč kmetijskih zemljišč, vendar Danilo Markočič odgovarja, da bodo v zameno Skladu kmetijskih zemljišč ponudili 24 hektarjev drugih zemljišč.

markovcic

Po Markočičevih besedah  je njegov največji dosežek politična in finančna stabilnost občine. Neuresničen cilj prvega leta pa je, da bi ves občinski svet deloval kot koalicija. Ocena njegovega županovanja  ne odstopa bistveno od povprečnih županskih dosežkov v Piranu in Kopru, a je v Izoli  občutno manj političnih trenj kot v omenjenih dveh občinah.

Boris Šuligoj