Kako sobivajo plezalci in domačini v Ospu?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Na sončno zimsko nedeljo sem se odpravila v Osp. Zakaj ravno tja, se sprašujete? Da se na lastne oči prepričam, kako se prenašajo ali pa tudi ne, plezalci in gorski kolesarji ter lokalni prebivalci.

Večna težava Ospa so namreč odnosi med turisti in domačini. V Ospu je namreč svetovno znana plezalna stena, ki je po besedah plezalnega inštruktorja, ki sem ga srečala v Ospu, resnično nekaj posebnega, saj plezalcem predstavlja takšno plezanje, ki daleč naokrog sploh ni mogoče. Inštruktor plezanja, ki prihaja iz štajerskega konca je povedal, da hodi v Osp skoraj vsak vikend. »Odkar so uredili parkirišče pod steno Mišja peč, je seveda veliko boljše. Še vedno pa manjkajo neke spodobne sanitarije, pa tudi gostinske ponudbe ni,« je povedal. Da parkiranje res predstavlja težavo, sem se prepričala tudi sama. Eden izmed očitkov lokalnih prebivalcev je tudi ta, da plezalci, kolesarji in ostali turisti parkirajo vsepovsod; na privatnih zemljiščih, na kmetijskih poteh in na zemljiščih v lasti Agrarne skupnosti Osp. Na srečo je v Ospu tudi Kamp Volk, ki svojim gostom nudi namestitveno in gostinsko ponudbo ter k temu dodaja še zemljišče, na katerem lahko parkiramo obiskovalci Ospa. Plezalci, ki sem jih srečala, so mi povedali, da so sicer zadovoljni z novim parkiriščem, ki ga je uredila občina, a da to parkirišče pride v poštev samo, kadar plezajo v Mišji Peči. Kadar plezajo v steni Ospa, pa žal ne, saj je predaleč. Takrat parkirajo pri Volku.

 width=

Ker ima vsaka palica dva konca, sem se pogovarjala tudi z domačinom Jankom Severjem, nekdanjim predsednikom Krajevne skupnosti Črni Kal. »To je območje Nature 2000 in na tem območju zaradi biotske raznovrstnosti veljajo posebni pogoji. Zaradi posameznih živali, ki so tukaj edinstvene in zaradi nekaterih zaščitenih rastlin. Pred kratkim se je celo vrnila sova uharica. Problem, s katerim se soočajo domačini, je, da to plezališče, ki je svetovno poznano, ni urejeno,« je pojasnil Sever. »Če ni signalizacije, če ni urejenega parkirišča, če ni nekega nadzora, potem vsak dela po svoje. Mi se že nekaj časa trudimo, da bi te stvari rešili. Pred letom in pol, smo skupaj z Občino Koper in Zavodom za varstvo narave dobili nekaj denarja iz Evropskih skladov in uredili parkirišče v Mišji peči«, je razložil. Ob tem je dodal, da so na pobudo KS pred leti ustanovili zadrugo, da bi povezala vse tiste, ki imajo neko turistično ponudbo. Sever je mnenja, da morajo imeti tudi domačini kaj od ljudi, ki prihajajo v Osp. Sam je tudi predsednik zadruge Bržanija, ki se je z koprsko občino dogovorila, da zadruga vdržuje to območje, denar pa bi dobili od vstopnine v Osp. »Prav bi bilo, da imamo tudi domačini nekaj od tega, ne da turiski samo prihajajo in posegajo v našo kulturo, običaje in tradicijo in od tega ljudje nič nimamo. Zato pride potem do konfliktov, ker prišleki ne razumejo življenja na vasi. Težava je, ker turisti parkirajo po njivah, na dvoriščih,« je še povedal. Sever je dejal, da se zaveda, da niso vsi plezalci problematični in ni prav, da mnogokrat krajani obsojajo kar vse plezalce. Večina se jih drži pravil in spoštuje domačine. Vedno pa se najdejo posamezniki, ki tega ne spoštujejo. »Veliko je smeti, ki ostajajo za njimi. Težava je, ker velikokrat prenočujejo na parkiriščih, pomivajo posodo na pokopališču, celo zobe so si umivali na pokopališču,« je povedal Sever. Kot je še dejal, so velikokrat skušali poiskati pomoč na koprski občini, ki pa je preveč pasivna in neodzivna. Zato imajo velikokrat občutek, da so pozabljeni.

 width=

Na to lepo nedeljo sem srečala veliko gorskih kolesarjev, ki imajo precej slabih izkušenj z lokalnim prebivalstvom. Velikokrat na njih kričijo in jih preganjajo. Nekaj pa tudi takšnih, ki so bili v Ospu prvič, vendar so jih že ostali opozorili, da naj bodo pazljivi. Ustavila sem se tudi v Kampu Volk, kjer so mi povedali, da je večina njhovih gostov ravno gorskih kolesarjev in plezalcev. »Velikokrat nam naši gostje povedo, da jim domačini nagajajo in jim dajejo celo kakšne žice na pot, kar je resnično zelo nevarno in vredno obsojanja,« so mi povedali pri Volku. Njih kolesarji in plezalci ne motijo. Večinoma so to mirni gosti, ki prespijo, kaj pojedo in čez dan plezajo ali se vozijo s kolesi. Po njihovem ravno ti ljudje prinašajo v kraj utrip. V zadnjih letih se je namestitvena ponudba kar lepo povečala. Kot so nam povedali pri Volku, so ljudje očitno končno spregledali, da lahko na račun turistov tudi kaj zaslužijo. Gostiln je sicer malo, vendar se tudi na tem področju zadeva izboljšuje. »Tudi mi se pripravljamo, da uredimo še kakšen apartma, postavimo kakšno mobilno hiško, prav tako načrtujemo parkirišče za kamperje,« so mi zaupali. Izpostavili so, da se zavedajo, da obstajajo tudi moteči turisti, vendar bo vedno kakšen odstotek le-teh. Veliko je tudi takšnih, ki na skrivaj uporabljajo njihove toaletne prostore, kar jim seveda ni všeč. Ideja o vstopnini v Osp pa se jim kljub vsemu ne zdi prava rešitev, saj bi to vplivalo na manjši obisk vasi in bi bili s tem posledično vsi ob zaslužek.

 width=

Po odgovore sem se odpravila tudi na Občino Koper, da preverim, kako odgovarjajo na očitke domačinov, da so na njih pozabili. Na občini so povedali, da to ne drži. Pravijo, da sodelujejo s Krajevno skupnostjo Črni Kal in da so vse naložbe in projekti, ki se izvajajo v krajevni skupnosti usklajeni tako s krajevno skupnostjo kot s krajani. »Ti imajo prek krajevne skupnosti možnost podati pobude in predloge, ki se v okviru finančnih zmožnosti vključijo v proračun. Poleg tega, pa smo lansko leto v okviru projekta participativnega proračuna omogočili, da ljudje sami podajo predloge in nato odločajo o tem, kako in za kakšen namen bodo porabili del proračunskega denarja,« so povedali. Izpostavili so, da so vsi prebivalci krajevne skupnosti Črni Kal vabljeni tudi na vsa srečanja in delavnice, v okviru katerih lahko podajo tudi svoje pobude in predloge. Pojasnili so, da imajo na območju Ospa oziroma širšega Kraškega roba v teku več projektov, ki se financirajo bodisi iz proračuna bodisi z nepovratnimi evropskimi sredstvi. »Eden takih projektov je tudi LIKE – Living on Karst Edge, ki je sofinanciran v okviru projekta Interreg VA SI-HR. Trenutno smo v fazi oblikovanja in priprave smernic za skupno upravljanje N2000 na projektnem območju Kraški rob – SI – HR. Koordinator aktivnosti je Zavod RS za varstvo narave, ki je pripravil tudi dve obširnejši študiji o možnostih rekreacije na Kraškem robu. Izvedel je tudi več delavnic, na katere so bili vabljeni krajani – uporabniki prostora ter predstavniki lokalne samouprave, lokalne skupnosti in društev,« so razločili na Občini Koper. Prav tako so v okviru projekta DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije) izdelali tudi natančen popis najbolj priljubljenih plezalnih sten in se na podlagi prisotnosti ogroženih ptic opredelil do njihove rabe v rekreativne namene. Znanstveno raziskovalno Središče UP pa se je opredelilo do rabe prostora na podlagi prisotnosti ogroženih rastlinskih vrst. »Zaključni dokument projekta Smernice za skupno upravljanje N2000 na projektnem območju kraški rob- SI-HR bo izdelan konec februarja 2020,« so pojasnili. Istočasno koprska občina pripravlja tudi predlog razvoja projekta O. S. P. (Outdoor sport park), ki je bil tudi vključen v že omenjeno študijo rekreacije na Kraškem robu.

Glede parkirnih mest so povedali, da je občina v okviru projekta LIKE na območju med Ospom in Gabrovico (t. i. Mišja peč) uredila 45 parkirnih mest. To so tista parkirna mesta, ki pridejo v poštev le tistim, ki plezajo v Mišji peči, sicer je predaleč. Do konca februarja bodo postavili še informacijsko točko, ki bo opremljena s fotovoltaičnimi celicami in dehidracijsko stranišče. Gre za ekološko rešitev, ki deluje na principu dehidracije, kar pomeni, da za svoje delovanje potrebuje le veter in sonce, brez kemičnih dodatkov. Komunalno opremljanje tega območja z vodo pa v tej fazi ni predvideno. Na občini se zavedajo, da ta projekt ostaja kot eden od njihovih dolgoročnih ciljev, v okviru katerih si želijo območje Ospa in celotnega Kraškega roba sistematično urediti.

Petra Mežnarc»Želimo zagotoviti dodatne parkirne površine, sanitarije, dostop do tekoče vode in druge potrebne infrastrukture za razvoj tega območja. Glede na to, da so proračunska sredstva omejena, si nadejamo del sredstev pridobiti iz naslova evropskih projektov. V preteklih letih smo že kandidirali na večji projekt ureditve parkirišč na celotnem območju, vendar žal neuspešno,« so še dejali. Sredstva za ureditev potrebne infrastrukture bodo iskali tudi v okviru projektov novega finančnega obdobja. »Eden takih bo nadgradnja projekta LIKE – living on Karst edge, v okviru katerega želimo preveriti potencialna območja za ureditev parkirišča in druge informacijske točke, pridobiti podatke o primernih upravljavcih v prostoru in opredeliti model upravljanja tega območja. Dokument bo izdelan do konca februarja 2020, medtem ko je izvedba dolgotrajen proces, ki zahteva vključitev pobud v postopek urejanja prostora,« so še povedali na koprski občini.