Kolegij javnih zavodov za kulturo in znanost v Mestni občini Koper (Gledališče Koper, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski muzej Koper, Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper in Znanstveno-raziskovalno središča Koper) se je odzval na novico, da Muzej solinarstva v Sečoveljskih solinah ostaja zaprt za nedoločen čas.
V nadaljevanju objavljamo odziv v celoti:
»V medijih je te dni odjeknila presenetljiva novica, da kljub preklicu epidemije covida-19, vrata Muzeja solinarstva, v Sečoveljskih solinah, ostajajo za obiskovalce zaprta za nedoločen čas. Odprli naj bi jih le občasno za načrtovane kulturne dogodke. Razlog za pa je ustavljeno financiranje, in sicer kot je navedeno v obvestilu Ministrstva za okolje in prostor, glede na trenutne razmere in zmanjšane proračunske porabe vseh ministrstev do rebalansa proračuna v povezavi s krizo covid-19 MOP do nadaljnjega ne morejo sofinancirati odprtja Muzeja solinarstva.
Člani Kolegija javnih zavodov za kulturo in znanost v Mestni občini Koper (Gledališče Koper, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Pokrajinski arhiv Koper, Pokrajinski muzej Koper, Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper in Znanstveno-raziskovalno središča Koper) se prav gotovo dobro zavedamo vloge in pomena ter pomembnosti Muzeja solinarstva v tem prostoru za lokalno ter širše tudi nacionalno, državno raven, saj je muzej tudi kulturni spomenik državnega pomena. Zavedamo se in razumemo, kako pomembno je za ljudi, okolico in širšo družbo, da se ohrani kulturna dediščina na tem področju in s tem tudi izročilo v slovenskem zaledju ter hkrati tudi ustrezno valorizira in promovira naša dediščina. Ter da zapiranje tovrstnih kulturnih spomenikov, kulturnih hramov ne vodi v pravo smer razvoja države na področju kulture.
Muzej solinarstva je nastal v nekdanjih solinah leta 1991 na območju Fontanigge kot posledica sodelovanja takratnega Zavoda za spomeniško varstvo, danes ZVKD, in Pomorskega muzeja »Sergeja Mašera« Piran. Ravno slednjemu je bil Muzej solinarstva zaupan v upravljanje. Obsegal je dve obnovljeni solinarski hiši, ki so danes štiri, obnovljeni solni fond s kavedini, nasipi in tradicionalno tehnologijo. Solni fond so vzdrževali solinarji in zunanji sodelavci muzeja ter bil leta 2001 razglašen za Kulturni spomenik državnega pomena.
Leta 2002 je vlada RS objavila razpis za koncesionarja Krajinskega parka Sečoveljske soline in leto kasneje pogodbo podpisala s podjetjem Soline d.o.o., ki je v lasti današnjega Telekoma Slovenije (takrat Mobitel). V istem letu so prejeli priznanje »Europe nostre«.
Muzej solinarstva se je do leta 2009 financiral z vstopninami v Krajinski park, od katere mu je pripadala polovica od prodanih vstopnic in prodaje lastne soli in drugih artiklov. Letni obisk je do 25.000 obiskovalcev, kar znaša med 2000 in 50.000 eur, s katerimi so pokrili stroške solinarjev, vzdrževanja fonda in interpretatorjev. Denar je ostajal tudi za vzdrževanje hiš in nasipov.
Leta 2007 so v muzeju pričele težave. Najprej poplave, nato pa je inšpekcijski pregled razkril, da zaradi pomanjkljive rudarske pravice, sol lahko prideluje le koncesionar. Sledilo je težko obdobje pogajanj in napetosti med Pomorskim muzejem in koncesionarjem, vse dokler leta 2011 ni posredovala Vlada in je muzej primoran sprejeti novo pogodbo za delovanje Muzeja solinarstva in Načrt upravljanja, ki so ga podpisali s koncesionarjem, Soline d.o.o.
Takrat polovica solnega fonda, ki ga je vzpostavil muzej propade, drugo polovico vzdržuje solinar zaposlen pri koncesionarju. Muzej skrbi za vodenje in vzdrževanje muzejskih zbirk in kot upravljalec solinarskih hiš, ki so sicer v državni lasti, je dolžan skrbeti tudi za njihovo vzdrževanje. Vendar brez potrebnih finančnih sredstev, saj se muzej po Načrtu Upravljanja iz leta 2001 ne financira več z vstopninami v park in ne sme pridelovati soli.
Vlada je tako naložila Ministrstvu za okolje in prostor ter Ministrstvu za kulturo, da financirata obstoj in delovanje s proračunskimi sredstvi, ki naj bi znašala v prvem letu do 21.000 eur, v naslednjih pa do 35.000 eur, za vzdrževanje hiš pa 100.000 eur letno. V resnici je sofinanciranje ostalo bistveno pod zagotovljenimi številkami, vse do leta 2015, ko so sredstva ukinjena. Po protestih in pritiskih javnosti so se zagotovila ponovno sredstva v višini 15.000 eur in vse do zaprtja zaradi epidemije covida-19 ostala enaka. Posebej pa velja poudariti tudi, da je muzej pred sklenitvijo dogovora z ministrstvoma za kulturo ter za okolje in prostor denar za svoje delovanje pridobival od vstopnin in pridelovanja ter trženja svoje soli, a je po letu 2011 država pomorskemu muzeju ta dohodek odvzela.
Kolegij javnih zavodov za kulturo in znanost v Mestni občini Koper javno izražamo nestrinjanje s takšnim načinom ukinjanja delovanja in prenehanja financiranja javnih kulturnih zavodov. Zato se člani Kolegija javnih zavodov za kulturo in znanost v Mestni občini Koper pridružujemo javnemu pozivu, da pristojna ministrstva zagotovijo sredstva za delovanje Muzeja solinarstva v Sečoveljskih solinah.«
Foto: http://www.kpss.si/si/galerija#
