Medu ne smemo dati v prevroč čaj, ker izgubi zdravilne in hranilne učinke

Deli novico s tvojimi prijatelji

Preverjamo urbane mite

 

Dobra beseda je kot med – sladka za dušo in zdravilo za telo.

 

Akacijev, cvetlični, hojev, kostanjev, gozdni, lipov. Izbira je široka. Vsi pa vemo, da govorimo o energijsko bogatem in sladkem živilu, ki marsikoga reši pred prehladom, gripo in drugimi nevšečnostmi, ki nas čakajo v hladnejših mesecih. Med. Gost, lepljiv, tekoč ali kristaliziran, sladek, predvsem pa bogat s številnimi snovmi, kot so encimi, aminokisline, organske kisline, vitamini, minerali in elementi v sledovih ter drugimi bioaktivnimi snovmi. Mažemo si ga lahko na kruh, palačinke, z njim sladkamo peciva in smutije, najraje pa si ga damo v čaj. Če k temu dodamo še kamin, toplo odejo in Netflix, smo že skoraj samo ob misli na to zdravi.

 width=Med je naravna sladka snov, ki ga izdelajo čebele tako, da v cvetovih nabirajo nektar ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin. Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Za zdravega odraslega s povprečnimi potrebami je priporočeno uživanje največ tri do štiri čajne žličke na dan, za otroka pa do dve čajni žlički na dan. Glede medu pa se nam poraja veliko vprašanj, mitov, za katere nismo ravno prepričani, če držijo ali ne.

 

V nadaljevanju sem izbrala nekaj najbolj zanimivih:

  1. Dojenčki do prvega leta starosti ne smejo uživati medu. Res je. Otrokom do prvega leta starosti se uživanje medu odsvetuje zaradi morebitnih onesnaženj z bakterijo Clostridium botulinum, ki povzroča botulizem. Če bakterija zaide v živila, v ugodnih pogojih tvori strup, ki deluje na živčni sistem tako, da povzroči ohromitve mišic. Je pa med med nosečnostjo dovoljen, saj materino črevesje preprečuje prenos škodljivih bakterij nerojenemu otroku. Vseeno pa je potrebno pozornost nameniti kvaliteti in izvoru medu, ki ga uživate.

 

  1. Kristaliziran med ni več užiten. Ni res. Kristalizacija medu je naraven pojav in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu ter ne vpliva na njegovo kakovost. Hitrost kristalizacije je odvisna od sladkorne sestave medu (razmerja med glukozo in fruktozo), količine vode v medu in temperature hranjenja. Kristaliziran med utekočinimo v vodni kopeli. Paziti moramo le, da njegova temperatura ne preseže 40 °C, kot je temperatura čebel v panju.

 

  1. Med pomaga pri celjenju ureznin, opeklin. Res je. Med med drugim vsebuje tudi bioaktivne snovi in ima zato protivnetno, antioksidativno, protibakterijsko delovanje. Uporablja se pri zdravljenju opeklin, ureznin in drugih kožnih poškodb. Protivnetno učinkovitost ima zaradi vsebnosti vodikovega peroksida. Zato si lahko med namažemo na npr. manjše opekline in jih tako ublažimo in delno pozdravimo.

 

  1. Med ima neomejen rok uporabe. Ni res. Rok uporabe medu je pri pravilnem skladiščenju oz. shranjevanju lahko zelo dolg, ni pa neomejen. V Sloveniji imamo pravilnik o medu, kjer so navedeni parametri kakovosti, ki jih med mora izpolnjevati, da je lahko v človeški prehrani. Med moramo skladiščit v suhem, hladnem (16 °C), temnem prostoru. Sončna svetloba slabo vpliva na kvaliteto medu.

 

  1. Medu ne smemo dati v prevroč čaj, ker izgubi zdravilne in hranilne učinke. Res je. Mejna vrednost za segrevanje medu je 40 °C. Nad to temperaturo lahko encimi in toplotno občutljivi vitamini, ki jih med vsebuje, razpadejo. Zato moramo pred dodajanjem medu vedno počakati, da se čaj malo ohladi.

 

Biti priden in deloven kot čebela. Rek, ki drži kot pribit. V Sloveniji je čebelarstvo del naše kulture, ki pa se mi zdi, da ga premalo cenimo in podpiramo. Zato se naslednjič le ustavite pri lokalnem čebelarju in spoštovanje pokažite z nakupom domačega medu in pravilno uporabo le-tega. V pomoč pa naj vam bodo vsi napotki in navodila, ki ste jih pravkar prebrali.

 

Manca Hribovšek