O delu obalnih nadzornih odborov

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kot enakovrednega partnerja državi, občine upravljajo trije samostojni organi. Župan, občinski svet in nadzorni odbor. Župana in člane občinskega sveta izvolijo neposredno prebivalci na lokalnih volitvah vsake štiri leta, nadzorni odbor pa imenujejo občinski svetniki. Pristojnosti nadzornega odbora v 32. členu določa Zakon o lokalni samoupravi. Skladno z zakonom nadzorni odbor (v nadaljevanju NO) opravlja tri skupine nadzora:s »nad razpolaganjem s premoženjem, nad namenskostjo in smotrnostjo porabe proračunskih sredstev in nad finančnim poslovanjem tistih, ki porabljajo proračunska sredstva«. Z drugimi besedami, NO nadzoruje kam in kako gre javni občinski proračun. V drugem odstavku 32. člena zakon tudi izrecno določa, da NO ugotavlja ali pooblaščene osebe z javnim denarjem poslujejo zakonito in pravilno. Pri tem pa ocenjuje tudi njihovo učinkovitost in gospodarnost.

Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/9) veleva, da je javno podjetje ena od oblik izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb. V Republiki Sloveniji so javna podjetja statusno organizirana v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in so z občinami potemtakem v dvojnem razmerju. Občine so njihove ustanoviteljice in lastnice, po drugi strani pa jih pooblaščajo za izvajanje gospodarske javne službe in upravljanje z občinskim premoženjem, ki je za to izvajanje potrebno.

Javna podjetja so v popolni lasti občine, upravljajo z občinskim premoženjem in izvajajo obvezno lokalno gospodarsko javno službo. Zato ima NO pravico do pregleda celotnega poslovanja podjetja – podlaga za to je prej navedena odločba ZLS, ki določa tudi, da NO ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi. Ob tem mora NO ravnati v skladu s Pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora. Slednji določa sestavine poročila, namen nadzora in postopek sprejema poročila. Upoštevati mora tudi prepise, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost.

Odbori so dolžni na polovici mandata predstaviti svoje delo in ugotovitve, zato smo na vse obalne Občine naslovili novinarska vprašanja, povezana z dosedanjim delom NO in njihovimi ugotovitvami. Poročila vseh Občin so dostopna na njihovih spletnih straneh. Zanimalo nas je tudi ali je prišlo skladno s pristojnostmi NO do prijav na komisijo za preprečevanje korupcije, računsko sodišče ali celo do kazenske ovadbe  policiji. Iz Občine Piran so nam odgovorili, da menijo, da »prijava na pristojne organe sama po sebi ni znak učinkovitega delovanja nadzornega odbora, znano pa nam je, da je nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti sprožil kazenski postopek ter vložil prijavo na KPK«. Iz občine Izola so nas obvestili, da NO v obdobju preteklega leta do vključno junija letos »ni ugotovil hujših kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju Občine«. Pri svojem delu večjih nepravilnosti ni zaznal niti NO Občine Ankaran, je pa občina »manjša priporočila pri svojem delu dosledno upoštevala. Prijav suma kršitev NO do danes še ni posredoval pristojnim inštitucijam pregona«. Vodja nadzornega odbora Mestne občine Koper Jadran Bajec je dejal, da mora biti kršitev v primeru kazenske prijave tako očitna, da tudi oni lahko ocenijo, da gre za kazensko prijavo. »Ker v NO nismo strokovnjaki za kazensko pravo, smo napisali kazenska poročila in nadalje naj se s tem ukvarjajo akterji, ki so bolj strokovni«. Kar zadeva korupcijsko komisijo, dodaja Bajec, »smo preverjali ali je bilo ravnanje gospodarno, učinkovito in smotrno. Ali se je nekaj zgodilo zato, ker je nekdo imel obljubljeno nagrado ali je nagrado za to dobil, morajo raziskati drugi organi. Iz obravnavanih poročil nismo posumili, da so se stvari dogajale zaradi tega, ker bi nekdo dobil obljubljeno nagrado«.

Na obalne Občine smo posredovali tudi vprašanje o sestavi odbora, predvsem nas je zanimalo ali so v zadostni meri vključeni tudi člani iz opozicije. Iz piranske Občine odgovarjajo, da ima NO sedem članov, ki jih imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. »Statut Občine Piran ne opredeljuje sestave nadzornega odbora glede na večino in opozicijo; edini kriterij je torej, da gre za občana«. Statut določa le kdo ne sme biti član – to so »člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev«. Iz Občine Izola smo prejeli bolj konkreten odgovor, in sicer so v NO OI »zastopani predstavniki vseh političnih strank in list, ki imajo mandat v občinskem svetu, in predstavnik italijanske narodne skupnosti. Predsednik in namestnik predsednika nadzornega odbora morata biti iz vrst opozicije«. Na ta položaj pa ju izvolijo člani NO, še dodajajo. Na Občini Ankaran izpostavljajo, da »noben član NO ni član politične stranke oziroma županove liste, ki ima v ankaranskem občinskem svetu večino, temveč so člani NO oblikovani iz civilne družbe«. Kot pravijo, želi Občina s tem »dosledno zagotavljati neodvisnost dela nadzornega odbora kot samostojnega in neodvisnega organa občine«. Vodja NO Občine Koper, Jadran Bajec, pa pravi, da ni nikogar vprašal, v kateri stranki je, saj so bili vsi izvoljeni na občinskem svetu. »V dveh letih so se vsi izkazali kot zelo korektni, konstruktivni in zelo zavezani k delu«, je še dodal.

Jadran Bajec na vprašanje ali smatra, da so nadzorni odbori v zadostni meri poskrbeli za nadzor nad gospodarnostjo, smotrnostjo in učinkovitostjo javnih porabnikov ocenjuje, da se v tej smeri trudijo. »Ali je to zadosti ali ne, bodo odločali volivci«. Na Občini Piran pa so nas usmerili na predsednico nadzornega odbora Divno Čelhar, ki ocenjuje, da je »nadzorni odbor brez dvoma izpolnil oziroma izpolnjuje naloge, ki jih določa Statut Občine Piran«. Glede načina delovanja pa nam je pojasnila, da nadzorni odbor OP vsako leto sprejme program dela in v skladu s tem imenuje več komisij, ki so zadolžene za posamezne predmete nadzora. Ob tem je izpostavila še, da »NO deluje tudi izven prej navedenega programa in obravnava tudi druga vprašanja ter teme, kar prav tako izhaja iz zapisnikov naših sej, vse v okviru pristojnosti naše funkcije«. »Res pa je,« dodaja, »da naše delo otežuje dejstvo, da smo vse od imenovanja funkcije ves čas v nepopolni sestavi«.

Neja Jerebičnik

Foto: www.slovenia.info