Dva brazdasta kita v slovenskem morju

Deli novico s tvojimi prijatelji

OBISK MORSKIH VELIKANOV V TRŽAŠKEM ZALIVU

Raziskovalci društva Morigenos so 4. 11. 2020 na podlagi obvestila enega od slovenskih ribičev izsledili in opazovali dva brazdasta kita (Balaenoptera physalus). Brazdasti kit je druga največja žival na svetu in edini stalno prisotni vosati kit v Sredozemlju, raziskovalci pa ga v severnem Jadranu zabeležijo v povprečju na vsakih nekaj let.

 width=Brazdasti kiti na severni polobli zrastejo do 22,5 m in 50 ton, njihovi vrstniki na južni polobli pa celo do 26 m in 80 ton. Prehranjujejo se predvsem z majhnimi rakci, imenovanimi kril, ter z nekaterimi majhnimi ribami. Brazdasti kit je trenutno na Rdečem seznamu opredeljen kot ranljiva vrsta, vendar trenutno poteka ponovna ocena statusa ogroženosti te vrste v Sredozemlju. »Sicer nova ocena v okviru Rdečega seznama še ni končana, a glede na številčnost vrste v Sredozemlju kaže, da bo sredozemska populacija brazdastega kita opredeljena kot ogrožena«, je povedal Tilen Genov iz društva Morigenos in dodal, da so glavne grožnje tej vrsti v Sredozemlju naleti hitrih ladij, podvodni hrup, kemično onesnaženje in mikroplastika.

 

Raziskovalci društva Morigenos so oba kita fotografirali in pridobili zračne posnetke obeh živali. »Na podlagi fotografij hrbtnih plavuti in drugih delov telesa bomo lahko v sodelovanju s kolegi iz tujine ugotavljali, ali sta kita že bila identificirana drugod, zračni posnetki pa bodo omogočili ugotavljanje njunega telesnega stanja.«, je še povedal Genov.

 

V društvu Morigenos so izpostavili odlično sodelovanje z lokalnimi ribiči in dejali, da brez njih včeraj ne bi mogli zbrati zgoraj omenjenih podatkov.

 width=V društvu pozivajo vse, ki ste te dni na morju, da jim v primeru opažanj kitov to čim prej sporočite na telefonsko številko 031 77 10 77, saj jim s tem pomagate zbirati pomembne informacije o gibanju in zdravstvenemu stanju teh živali. Obenem prosijo lastnike plovil, da se kitom ne približujejo na manj kot 200 m in s tem zmanjšajo morebitni negativni vpliv nanje.

 

Društvo Morigenos delfine in občasno druge vrste kitov v Tržaškem zalivu in okoliških vodah preučuje od leta 2002, s poudarkom na raziskavah velikosti in razširjenosti populacije, vedenja, socialne in genetske strukture ter vplivov človeških aktivnosti na delfine. Za več informacij o delfinih jih obiščite www.morigenos.org ali www.delfini.si