Jesen je mešanica barvite narave, domačih okusov in pristnih vonjev. Poleg oljk, grozdja, kostanja in gob je jesen čas istrskega zlatega jabolka – kakija.
Sadež, ki raste po vsem svetu, še posebej na Kitajskem, v Koreji in na Japonskem, smo v zadnjem desetletju vzljubili tudi mi.Prija mu mediteransko podnebje, zato ga gojimo predvsem v slovenski Istri, na Vipavskem in v Goriških Brdih.
Njegov čas je med koncem septembra pa vse do začetka decembra, ko ga pri prazničnih kosilih in večerjah z veseljem spremenimo v pito.
Na svetu poznamo več kot 2000 vrst kakijev, med katerimi prevladuje 400 vrst, ki jih človeška roka že tisočletja goji. Obstajajo rumeni, oranžni, tudi rdeči, ki so trši, mehkejši, slajši ali trpkejši. Ob nakupu kakijev pazimo le, da niso poškodovani.
Kaj storimo če so še nezreli?
Jih pustimo na kuhinjski polici, na sobni temperaturi. Če smo bolj neučakane narave, pa jih položimo v zaprto posodo z jabolki ali bananami.
Kaj storimo če so zreli in ne želimo, da zgnijejo? Jih preprosto položimo v hladilnik.
Kot vsak sadež, je tudi kaki zelo zdrav. Vsebuje veliko vitamina C, beta-karotena – provitamina A in tudi kalij. Je naravni antioksidant, ki zmanjšuje tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni, med katerimi štejemo arterosklerozo in ostale srčno-žilne bolezni. Izboljšuje zdravje zob, dlesni, kožo naredi mehkejšo, znižuje holesterol, čisti organizem, deluje proti utrujenosti in stresu ter krepi naš imunski sistem. Zanj ravno tako velja rek: »En kaki na dan odžene zdravnika stran«, saj so nekatere analize pokazale, da vsebuje petkrat več vitamina C in tridesetkrat več vitamina A kot jabolko.
Najbolj preprosto ga uživamo kar svežega, v nekatere vrste lahko ugriznemo, spet druge pojemo z žlico. Mnogi ga radi posušijo in naknadno uživajo kot slasten prigrizek.
Kako to storimo? Za sušenje so priporočljivi kakiji, ki s časoma postanejo mehki. Za sušenje jih uporabimo še v čvrstem stanju, ko so trpki in je njihovalupinašeoranžnebarve. V vodo zlijemo nekaj limoninega soka, da kakiji ne porjavijo. Slednje narežemo na krhlje, jih potopimo v vodo, razporedimo po pladnju in pustimo, da se posušijo. Na koncu jih spravimo v vrečko ali zaprto posodo in jih uživamo na delu ali v naravi, seveda pa vedno v dobri družbi.
Kaki je dandanes postal zelo priljubljen sadež, iz katerega ljudje ustvarjajo že prav vse. Sladice, kruh, sladoled, marmelade, kis, naravne kreme. Lahko ga damo v rižoto, frapeje, palačinke, kuskus, odličen je tudi karameliziran s pršutom, iz njega kuhajo žganje, delajo likerje in seveda pite.
Prav na letošnjem prazniku kakijev sem srečala primorsko kuharico Emilijo Pavlič, ki mi je izdala svoj recept za kakijevo pito, ki jo naredimo v 10 minutah.
RECEPT KAKIJEVE PITE OD EMILIJE PAVLIČ
Suhe sestavine: 2 dcl pšeničnega zdroba (ne instant gres), 2 dcl moke, 1 dcl sladkorja (če ste veliki sladkosnedi, dodajte še 0,5 dcl medu), ščepec soli
Mokre sestavine: 4 dcl sladke smetane, 3 majhna jajca (ali 2 velika)
Postopek: Vse suhe sestavine damo v posodo in zmešamo. V drugi posodi stepemo mokre sestavine. Vzamemo pekač in ga namažemo z maslom. Na dno damo mešanico suhih sestavin, nanj položimo koščke kakijev in polijemo s polovico smetane z jajci. Celoten postopek ponovimo še enkrat, pito na vrhu preluknjamo z vilico, jo pokrijemo in damo v mrzlo pečico na 200 stopinj za 45 minut.
Pa dober tek!
Klara Beltram
