Hoteli Metropol so letošnjo sezono ostali zaprti. Zakaj je tako, pravzaprav nihče natančno ne ve, nova direktorica Sunčica Sakoman iz hrvaškega Remisens, pa se na naša vprašanja ni odzvala. Niti nismo bili presenečeni, glede na to, da hrvaška družba nikoli ni prav z veseljem sodelovala z novinarji. Odgovorni niso bili prav zgovorni, ko so nižali plače, niti ko so odpuščali delavce.
Hotel Metropol, Lucija, Roža in Barbara so bili leta 2014 prodani hrvaški družbi Liburnia Riviera Hoteli. Hrvati so takrat zagotavljali, da bodo v hotele še investirali in so se vsaj na začetku pokazali kot dober gospodar. Vse do prevzema hotelov, ko je pričelo vse drveti samo še navzdol. Slovenske dobavitelje so zamenjali s hrvaškimi, prav tako delavce. Še celo novinarjem so odgovarjali v hrvaškem jeziku. Hotele Metropol so takrat, za približno 20 milijonov evrov, prodali njihovi lastniki, Hoteli Bernardin, v času, ko jih je vodil Marko Jazbec. Najbrž tudi odgovora na to, zakaj so bili vsi hoteli prodani v paketu in po katerih kriterijih so kot kupca izbrali ravno opatijsko Liburnijo, ne bomo nikoli izvedeli. Še manj, da bi kdo nase prevzel to odgovornost.
A dejstvo je, da je bila letošnja poletna sezona fenomenalna. V juliju in avgustu je bilo na obali praktično nemogoče dobiti prosto sobo, štirje hoteli pa niso bili odprti. Za vse domačine, pa tudi za turiste, precej žalosten pogled v tem delu Lucije. Precej neugodna je bila situacija tudi za Občino Piran, saj v svojih rokah nima nobenega vzvoda, da bi vplivala na odločitev lastnikov glede odprtja hotelov. Kot so nam povedali, Občina Piran žal nima možnosti, da bi sankcionirala tovrstne odločitve legitimnih lastnikov, saj bi s takim odlokom kršila ustavni red Republike Slovenije. Pravzaprav je tudi Občina Piran ostala brez svojega deleža pogače, saj so bili prikrajšani za turistično takso. Za primerjavo podatki o turistični taksi za lansko in letošnje leto – do 1.9. 2019 je bila Metropolu (Hotel Metropol, Hotel Lucija in depandanse) obračunana turistična taksa v višini 270.000 evrov. V enakem letošnjem obdobju (do konca septembra), je obračun takse dosegel le 4.812 evrov. V celotnem letu 2019 je bila Metropolu obračunana skupna turistična taksa v višini 367.000 evrov.
»Tovrstno odločitev na Občini Piran obžalujemo, kar smo lastnikom hotelov Metropol zelo jasno obelodanili ob vseh priložnostih. Škoda zaradi zaprtja hotelov je večplastna, naj gre za izgubo delovnih mest, izpad turistične takse, negativne vplive na poslovanje Casinoja Portorož ali recimo dejstvo, da se lastniki hotelov Metropol niso odločili niti za odprtje niti za možnost oddaje zunanjega bazenskega kompleksa, za katerega smo izrazili zanimanje na Občini Piran. Tovrstno, brez dvoma v številnih pogledih neprimerno ravnanje, meče žal slabo luč na našo destinacijo. A velja dodati, da gre v danem primeru za legitimno odločitev lastnikov kapitala, v katerega ravnanje ne sme in ne more posegati lokalna skupnost,« so jasni na piranski občini. Župan Đenio Zadković ob tem pojasnjuje, da se že od začetka svojega mandata trudi, da bi vodil politiko, ki podpira hotelirje, saj nobena občina ni tako zelo vezana na turizem, kot ravno piranska. Povedal je, da so se z vsemi hotelirji dobivali na rednih srečanjih, kjer so razpravljali o težavah in njihovih rešitvah, vendar na sestankih nikoli ni bilo prisotnih odgovornih iz Hotelov Metropol. »Težava je bila že njihova plaža, ki jo je vendarle prevzelo podjetje Okolje Piran in jo urejalo in vdrževalo,« je pojasnil piranski župan. Izpostavil je, da bi pred predajo sicer morali sanirati del plaže, zato so tudi plačali nekaj več kot 200.000 evrov za sanacijo treh pomolov, preden je občina prevzela plažo oziroma preden jo je dala v upravljanje Okolju Piran. Po informacijah župana, naj bi Hotele Metropol odprli maja 2021, vsaj tako so mu zagotovili lastniki. »Mi bi si želeli, da je hotel odprt, vendar pa te moči nimamo, saj ne moremo vplivati na privatno lastnino. Nas ne zanima, kdo je lastnik hotela, nas zanima samo to, da je dober gospodar,« še pojasni župan Zadković. Hkrati pa priznava, da jih je za letošnjo sezono skrbelo in so imeli na začetku črno napoved. »Potem pa je država uvedla turistične bone in presegli bomo polletni rekord, blizu tega, kar je bilo v lanskem letu, kljub temu, da Metropola letos ni. Jaz sem presrečen, da se je tako obrnilo in da se je zgodba zavlekla še v jesen in upam da tudi v zimo,« je še dejal.
Resnica o tem, zakaj se je porušila Alaya
Dejansko pa je bilo že nekaj časa slutiti, da se lahko kaj takega, kot je zaprtje hotelov, tudi zgodi. Hoteli Metropol namreč že nekaj časa niso popolnoma nič skrbeli za plažo, bila je v zelo zanemarjenem stanju in že v začetku leta nas je vse skupaj presenetilo, da se na njihovi plaži podira znan lokal Alaya. Lokal je deloval kar 14 sezon, najprej so imeli pogodbo še s Hoteli Bernardin in kasneje s hrvaškimi lastniki. Kot nam je povedal lastnik Alaye Rikardo Frankarli, je težava nastala takoj, ko je prišlo do prevzema hrvaških lastnikov. Od tega, da so jim dajali pogodbo za eno leto, do tega, da so vsako leto dvignili najemnino. »Meni se je zdelo neumno investirati v lokal, saj nisem vedel, s kakšno spremembo v pogodbi nas bodo čakali naslednje leto,« je pojasnil Rikardo Frankarli. Vseskozi je imel občutek izsiljevanja v smislu, ali sprejmeš našo pogodbo in ostaneš, ali pa greš. Težava, ki jo je imel lastnik Alaye je bila tudi v tem, da do vodilnih direktorjev sploh ni imel dostopa. Želel se je pogovoriti o dolgoročni pogodbi, ki bi mu dala neko varnost in temelj, da v lokal še naprej investira. »V najem sem želel vzeti tudi bazen in vse skupaj prevzeti kot celoto – plažo, bazen in Alayo, pa se tudi s tem niso strinjali,« razlaga. Zakaj se je na koncu vendarle odločil, da odide s plaže? Ker so mu lansko leto rekli, da občina želi, da predajo plažo brez obveznosti, torej tudi brez lokala na plaži. »Takrat sem se s piransko občino dogovoril, da lahko ostanem, vendar le če se s tem strinjajo tudi Hoteli Metropol, ki pa se nazadnje niso strinjali. Na začetku se ni strinjal, da ostanem niti direktor okolja Piran Gašpar Gašpar Mišič. Ko sem ponudil, da uredim toaletne prostore za plažo in uredim lokal, se je strinjal a takrat se hoteli niso več strinjali,« je razložil Frankarli. Tako se je dokončno odločil, da Alayo »pospravi« in odide iz lokacije. Priznal je, da ga je bolelo srce, ko so rušili Alayo. »Mislim, da tako vsi izgubljamo, sedaj je tam vse zapuščeno, še Taverna je zapuščena,« je povedal lastnik Alaye, ki je nove prostore za lokal dobil v središču Portoroža.
Hoteli Metropol predstavljajo kar 14% vseh hotelskih ležišč na destinaciji
Igor Novel, direktor Turističnega združenja Portorož, se pridružuje mnenju: »Odkar so se sprostili ukrepi in so lastniki nastanitvenih kapacitet lahko odprli svoja vrata, beležimo v občini Piran odlične rezultate. Ustvarjenih je bilo celo več prenočitev v primerjavi z lanskim letom (predvsem v zasebnih nastanitvah). Izjemna škoda je, da so ob tem kar štirje hoteli zaprti. Julija in avgusta so bili vsi odprti hoteli polno zasedeni, v primerjavi z lani, pa smo na destinaciji ust varili 16% manj hotelskih prenočitev. V poletnih mesecih je tako zaprtje Metropolovih hotelov precej vplivalo na število prenočitev in posledično na manj zbrane turistične takse. V septembru, ko so se hotelske kapacitete nekoliko sprostile, zaprti hoteli nimajo več takega vpliva na število prenočitev in na turistično takso, saj se lahko morebitni Metropolovi gosti porazdelijo po drugih hotelih.« Tudi Novel meni, da proti zaprtju hotelov ne morejo veliko narediti. Vse, kar lahko naredijo je, da skozi različne turistične projekte in promocijo celoletnega turizma motivirajo hotelske družbe, da ne zapirajo svojih hotelov. Da je škoda zaradi zaprtja Metropolovih hotelov resnično velika, priča informacija, da je tam vsega skupaj 836 ležišč, kar predstavlja 14 % vseh hotelskih ležišč na destinaciji.
Da gre za namerno sabotažo kraja, je prepričan Franc Kraševec, predsednik nadzornega odbora Turističnega združenja Portorož. »Kot občan sem razočaran in ogorčen nad takšnim početjem hrvaškega lastnika, kajti s svojim neodgovornim početjem so razvrednotili vsa vlaganja skupnosti in posameznikov za izgradnjo in uveljavitev blagovne znamke Metropol na slovenskem in svetovnem merilu. Metropol je včasih veljal za prestižni hotel, na katerega smo bili domačini ponosni«. Meni, da je nedopustno, da so v času poletne sezone, ki je bila izjemno dobra, pustili hotele zaprte. »To gre na škodo občine, gostincev in trgovcev,« je prepričan Kraševec. Ob tem dodaja: »Menim, da je to klasična gospodarska sabotaža destinacije s strani hrvaških lastnikov in nikakor ne morem sprejeti dejstva, da se proti neodgovornim lastnikom Hotelov Metropol ne da nič narediti. Mislim, da bi jim bilo potrebno izstaviti račun za izgubljeno turistično takso in okrnjen ugled destinacije.«
Lastnikov ni zanimal niti morebitni najemnik hotelov
Da so lastniki Hotelov Metropol neresni, je prepričan tudi Narčizo Bučić, izkušen hoterir na svetovnem nivoju. »Zanimal sem se za najem Grand hotela Metropol ali Lucije, imel sem že izdelan koncept, imel prave poslovne partnerje in izbrane potencialne zaposlene. Ker je bilo z lastniki nemogoče dobiti sestanek, sem jim poslal elektronsko sporočilo s svojo ponudbo in kmalu dobil negativen odgovor, da jih ne zanima,« je razložil Bučič in dodal: »Zaradi njihove odločitve, da ostanejo hoteli zaprti, je oškodovana celotna skupnost, ne samo Občina Piran«.
Andrej Babnik, lastnik turistične agencije Novasol in predsednik KS Portorož se strinja, da je to velika škoda za kraj in tudi za občino, predvsem zaradi izgubljene turistične takse. »Vzrokov pa ne poznamo in tudi sam nisem vedel, kako bomo poslovali med poletno sezono. Hoteli so se odpirali dokaj pozno in najbrž lastniki niso mogli zagotoviti delavcev. Lahko pa, da je razlog tudi drugje. Če bi bil sam lastnik teh hotelov, bi bil zaskrbljen, če bi zamudil tako odlično sezono,« je pojasnil Babnik.
Marko Lenček, ki je bil nekoč med vodilnimi kadri v hotelih na obali, sedaj pa upravlja s hotelom v Rogaški, meni, da gre za napačno potezo lastnika. Zaveda se, da so bili vsi hotelirji v skrbeh v času karantene in vsesplošnega zaprtja, vendar kot je dejal: »Smo bili vsi v nizkem štartu in se sproti odzivali.« Se pa pridružuje mnenju, da je žalostno videti, z vidika gosta ali krajana, da so sredi sezone hoteli zaprti. Ob tem poudarja, da so vsi hotelirji utrpeli neko škodo, vendar je potrebno delati naprej.
Turistični boni so rešili sezono
»Resnično je velika škoda, da je bil hotel s tako veliko namestitvami med poletno sezono zaprt. Manj denarja za občino, za gostince in vse ostale ponudnike storitev. Moje mnenje je, da so lastniki naredili veliko, nepopravljivo napako, saj je bila sezona odlična,« je prepričan Stefano Božiček, lastnik podjetja Adria BNB d.o.o. iz Portoroža. Izpostavil je dober učinek turističnih bonov, ki so rešili sezono.
Na turistične bone je ponosen predvsem minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek. »Letošnja poletna turistična sezona na obali je zelo uspešna. Prepričan sem, da so v glavnem domači turisti rešili sezono. Povpraševanje domačih turistov smo spodbudili tudi s pomočjo turističnih bonov, saj jih je bilo največ unovčenih prav v obalnih občinah, med top 10 občinami so Piran, Izola, Koper in Ankaran. Tudi s pomočjo turističnih bonov so imeli ponudniki turističnih storitev priložnost, da se izkažejo kot dobri gostitelji in si pridobijo nove zveste goste na daljši rok,« je povedal minister. Ob tem je dodal, da so se na ministrstvu takoj po izbruhu koronavirusa zavedali, da bo kriza predstavljala veliko preizkušnjo za slovenski turizem, zato so na vladni ravni sprejeli ukrepe, ki bi v največji možni meri pomagali slovenskemu turizmu prebroditi to obdobje in ponovno vzpostaviti uspešno poslovanje. »Naša prednostna naloga in cilj je pomagati slovenskemu turizmu in zaposlenim v tej panogi, ki je zaradi pandemije Covid-19 utrpela največjo škodo in izpad prihodka in verjamemo, da smo z dosedanjimi ukrepi že marsikomu rešili letošnjo poletno turistično sezono,« je prepričan Počivalšek.
Poudaril je, da so bila njihova prizadevanja in aktivnosti ob pripravi in sprejemanju ukrepov, kot so podaljšanje čakanja na delo do septembra letos, ugodni likvidnostni krediti in uvedba turističnih bonov, podrejena celovitemu in hitremu okrevanju tako turizma kot celotnega gospodarskega okolja. »Nedopustno je, da bi panoga, na katero smo lahko upravičeno ponosni in je doživljala vsakoletno rast tako v prihodkovnem kot v razvojnem pogledu, doživela udarec, ki bi pomenil večletno životarjenje ali celo propad določenih subjektov. S tega vidika nam je žal, če je določen del turističnega gospodarstva ta iskren namen pomoči razumel drugače kot pobudo za čimprejšnji ponovni zagon turizma. Verjamemo, da ni bilo veliko primerov, ki bi v ukrepu čakanja na delo videli zgolj podlago za preračunavanje zanje finančno ugodnejših opcij. Verjetno pa se najdejo tudi takšni,« je razložil minister. Pojasnil je še, da je bilo zaprtih tudi več hotelov na Bledu, ki prav tako predstavlja slovenski turistični biser, kjer bi bilo v poletni turistični sezoni, upoštevajoč polno zasedenost v večini ključnih turističnih destinacijah, nastanitvene kapacitete verjetno možno zapolniti. »Vsekakor zaprtje nastanitvenih kapacitet povzroča večplastno škodo turizmu na lokalni in nacionalni ravni. Ne le turizmu, temveč tudi vsem povezanim panogam (kot so kmetijstvo, kultura, rekreacija). Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo si bo še naprej prizadevalo za zagotavljanje rešitev, ki bodo v pomoč in oporo slovenskemu turizmu,« je še zaključil.
Petra Mežnarc
