V tem zgodnjem avgustovskem dnevu berem časopis. Od zadaj naprej. Na zadnji strani berem, da se iz ZDA danes vrača domov 176
slovenskih tabornikov. Na 4000 hektarov velikem zemljišču Zahodne Virginije se je zbralo 46 tisoč skavtov iz 139 držav, ki so se 11 dni družili v duhu prijateljstva, širjenja obzorij, se soočali s svetovnimi težavami in iskali trajnostne rešitve za sobivanje na tem kulturno tako pisanem planetu.
Stari so od 14 do 18 let in pred njimi je še vse življenje. »Možnost individualnega razvoja za vsakega udeleženca pa je tisto, po čemer si bomo to poletje še posebej zapomnili. Spoznanja in prijateljstva so vredna vsake sekunde našega časa«, pravi njihov vodnik. Na moje veliko presenečenje so bili neke vrste taborniki tudi na prvi strani časopisa. Tudi oni so si omislili aktivne počitnice v naravi. Tudi oni imajo svoje uniforme, svoj program preživljanja prostega časa in svoje vodje.
So starejši moški, najstarejši ima 75 let. Vadbeni tabor so si omislili v Kozjanskem parku v Sloveniji. Njihova ideologija je zelo daleč od taborniškega duha, ki odkriva svet v prijateljstvu na planetu in širokih obzorjih. Kot pravijo, jih skrbijo migracije in nedelujoča država. Prepričani so, da ne država, ne vojska za zaščito svojih državljanov ne moreta narediti nič, ker imata zvezane roke.
Zato so tu oni, domoljubi v pripravljenosti. Zato se učijo ravnati z orožjem. Prepričani so, da imajo dobre namene, ki pa, kot nas uči pregovor, tlakujejo pot v pekel. Domoljubje, ki se kaže kot frustrirana strast po dominaciji, ne pripomore k ureditvi razmer. Ali se lahko kot družba odzovemo na spremenjena razmerja sveta, ne da bi jahali znameniti kulturni boj? Ali se lahko s svojimi kompetencami, znanjem, vplivom odzove država? Mora se!
Daj država, malo poguma in treznosti še nikomur ni škodilo! Sicer se bomo večkrat spomnili Filetove misli v intervjuju tega istega časopisa: Včasih je kdo prišel v Šumi in rekel, na tripu sem. In takemu se je vedno reklo: Kaj boš tukaj, pojdi v gozd! Isaac Asimov, biokemik in pisatelj, je pred leti napisal:« Kult ignorance, ta vrsta antiintelektualizma je spletla trajno nit, ki se suče skozi naše politično in kulturno življenje in se je napajala z lažno trditvijo, da demokracija pomeni, kako je »moja ignoranca povsem enako dobra kot tvoje znanje«.
Katja Pegan
