OBALA NEKOČ: Zgodba o železniški progi, ki se je dotaknila mnogih

Deli novico s tvojimi prijatelji

Življenje na obali je vse do leta 1902 potekalo po ustaljenih tirnicah, ko ga je razburkal prihod posebne gospe z imenom Porečanka. Porečanka namreč še danes buri duhove vseh ljubiteljev zgodovine kot tudi vseh prebivalcev, ki živijo v njeni bližini. Govorimo namreč o nekdanji železniški progi in današnji Poti zdravja in prijateljstva, po imenu bolj znani Parenzani. 

Porečanka ali Poreška, tudi Parenzana je poslovenjeno italijansko ime nekdanje ozkotirne železniške proge, ki je potekala med Trstom in Porečem. Obratovala je med letoma 1902 in 1935.

Ime proge je izpeljano iz latinskega imena Parentium, kot se je Poreč imenoval v rimskih časih. Po njem se je proga ob dograditvi uradno imenovala Poreška proga oziroma Parenzaner, Istrijani pa so ji pravili Istrska železnica, Istranka tudi Istrijanka in vinska oziroma vinogradniška železnica ali TPC kar pomeni Trieste – Parenzo – Canfanaro, kljub temu, da proga, ne glede na prizadevanja, nikoli ni bila zgrajena vse do Kanfanarja.

Ob priključitvi Istre k Italiji so jo uradno preimenovali v La Parenzana vendar domačini tega imena, ki je bilo povezano z italijanskim iredentizmom, niso sprejeli. To poimenovanje se je med Slovenci uveljavilo šele po veliki priselitvi ljudi iz osrednjega dela Slovenije, ko proge že dolgo ni bilo več. Eno od ohranjenih hrvaških poimenovanj proge je tudi Porečka.Proga je bila spuščena v promet 1. aprila 1902, ko je iz železniške postaje v Bujah krenil prvi vlak. Njegove prve poti so se ustavile v Trstu, že decembra istega leta pa je bila ena končnih postaj tudi v Poreču.

Porečanka, ki je bila dolga 123,1 kilometer, je pomenila življenje za kraje, saj je vlak vsak dan skozi hribovite in reliefno razgibane kraške predele Istre, poleg potnikov, prevažal tudi sol iz Pirana in Sečovelj, oljčno olje iz okolice Buj in Motovuna, sadje, zelenjavo, istrski kamen, apno, les, moko in vino.

Železniška proga je povezovala 33 istrskih krajev, kar pomeni, da bi danes potekala po teritorijih treh držav. V  Italiji bi to pomenilo 13 km proge, v Sloveniji bi pokrivala kar 32 km, največji delež proge pa bi potekal skozi Hrvaško, in sicer 78 km.

K Porečanki se bomo še vrnili, saj je njena zgodba veličastna, polna vzponov in padcev, prav taka kot je življenje samo. Za to, da obujamo spomin na Porečanko, pa se moramo zahvaliti tudi restavraciji in pivnici Stazione Parenzana, ki se nahaja tik ob nekdanji železnici v Seči. Skozi kulinarično doživetje ob katerem vam ponudijo tudi odlično pivo, ki ga pridelujejo sami, ohranjajo zgodbo Porečanke živo. Prav tako kot je nekoč povezovala ljudi ta posebna ozkotirna železnica, v pivnici in restavraciji Stazione Parenzana poskrbijo, da bo vaše druženje prijetno.