< VITEZI VINA: Ali je z vini kot z ženskami? - Obalaplus
Nalaganje

Vnesite za iskanje

VITEZI VINA: Ali je z vini kot z ženskami?

Leta 2004 sta Zvest Apollonio in Livio Jakomin dobila nalogo, da ustanovita omizje Združenja slovenskega reda vitezov vina za Primorsko. Že takrat, sta se odločila, da je omizje, ki bi bilo tako geografsko veliko, enostavno preraznoliko in sta se odločila za ustanovitev dveh omizij: Omizje Brda in Vipava ter Omizje Slovenska Istra in Kras.

Tako je bil ustanovni sestanek omizja za Slovensko Istro in Kras leta 2006 v hotelu Marko v Portorožu. Pripovedovati o vinih s tega območja na začetku ni bilo lahko. Livio Jakomin je tako v knjigi opisal prigodo iz leta 2007, ko so v Gornji Radgoni ocenjevali bela vina. Primorska vina takrat sploh niso prišla v ožji izbor in pri viteškem obedu je Zvest Apollonio zelo grobo napadel člana ocenjevalne komisije Katarino Merlin in Zdravka Mastnaka ter jima očital pristranskost in nestrokovnost. Dokaj razburljivo debato je omilil Livio z razlago »da je z vinom podobno kot z ženskami.Eni imajo raje blondinke, drugi črnolaske, nekaterim so všeč debelejše, drugim bolj sloke. Zato nobena ženska ni grda, samo okusi so različni«. Ta razlaga je pomirila duhove in vnesla v razgovor malo dobre volje. Prav po tem dogodku so postali s Katarino in Zdravkom še večji prijatelji. Širit dober glas o vinih in seveda hrani Slovenske Istre in Krasa na začetku ni bilo enostavno in lahko. Z rednim delom, izdajanjem pomembnih knjig, se je omizje vsidarlo v slovenski in mednarodni prostor in na ta način pripomoglo k prepoznavanju  vin in hrane iz našega področja. Pa še po nečem je postalo Omizje za Slovensko Istro in Kras znano. Ima daleč največji delež deklet v svojem krogu.

Gospod Livio Jakomin. Foto: Osebni arhiv Livio Jakomin

Z gospodom Jakomino sva se seveda pogovarjala o  vinih. Katero vino po vašem mnenju ne sme manjkati v prav nobeni zbirki primorskih vin?

Mojim gostom bom vedno ponudil  istrsko malvazijo, refošk, teran in vitovsko grganjo. Vitovska grganja je avtohtona kraška sorta, ki je bila tik red izumrtjem in so jo vinarji ponovno obudili k življenju in je postala vrhunsko belo vino. Ta štiri vina so po mojem mnenju popolna špica. Predvsem pa predstavljajo avtohtono dušo Istre in Krasa. Kvaliteta teh vin je izjemen pokazatelj, da so se vinarji začeli zavedati, da je treba čuvati in negovati avtohtonost teh prostorov. Kvaliteta vin se veča iz leta v leto. Na sejmu malvazij sem vsako leto presenečen, kakšen razvoj dosegajo vina iz teh koncev.

Sami ste seveda rekli, da je z vini kot z ženskami. Vsak ima svojo lepotico. Ampak poleg tega, ali obstaja kakšen modni trend?

Zanimivo je zares, da so vinarji v Istri in na Krasu začeli pridelovati peneča vina. To je verjetno posledica navade ali želja pivcev. Včasih so bila peneča vina privilegij določenih vinskih pokrajin ali držav. Danes temu ni več tako. Poglejte, naš vinar Primož Štoka izvaža svoja peneča vina sedaj že v Ameriko. Še bolj zanimivo je, da so se začela pojavljati rdeča in rose peneča vina. Še pred leti je bilo kaj takega nepredstavljivo. Znak zrelosti naših vinarjev je, da ves čas poslušajo, kaj jim pripoveduje trg in se mu znajo prilagajat. Zato se lahko zgodi, da sedaj na festivalu penin v Portorožu zmagujejo tudi peneča vina iz Krasa in Istre.

Photo Credit: Foto: Vojko Rotar

Ali je lahko napovedovati trende?

Izjemno težko. Kdo bi lahko rekel pred leti, da bodo oranžna vina doživela takšno popularnsot. Tako je bilo tudi nemogoče napovedati, da barikirana vina ne bodo več popularna. Pomembna pa je še nekaj drugega. Mi pridelujemo izjemno male količine vina. Na trgu seveda prevladujejo tiste države, ki lahko pridelajo ogromne količine vina. Mi na drugi strani, nikoli ne bomo imeli takšne količine vin. Zato pa lahko rečem, da pridelujemo že skoraj predobra vina. Naša resnična perspektiva je , da gojimo tisto kar imamo. Naše avtohtone sorte. Mi delamo butična vina. Sorte, ki jih delajo drugje po svetu za nas niso zanimiva. Naši zmagovalci so avtohtonost in izjemna kvaliteta.

Tomaž Perovič

Oznake:
Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close