< Festival temnega piva in nepozaben koncert - Obalaplus
Nalaganje

Vnesite za iskanje

Festival temnega piva in nepozaben koncert

V nedeljo, 17. marca, s pričetkom ob 15. uri, bo v Izoli, na Lonki potekal Festival temnega piva, ki ga bodo z odlično glabeno podlago podprli Turn on irish. Na festivalu, se bodo predstavili predvsem lokalni pivovarji, ki obljubljajo, da bodo zadovoljili še tako zahtevnega pivoljubca.

Med pivovarji tako lahko pričakujete predstavitev Varuha, pivovarne Naboj, Castra pivovarne, pivovarne San Servolo in Pivovarne Birrificio San Nicolo. Med zanimivejšimi pa bo zagotovo tudi Stazione Parenzana, saj poleg tega, da pridelujejo svoje pivo, v ponudbo vključuje tudi kulinarično doživetje v svoji restavraciji. Sicer pa bodo na samem dogodku za odlično hrano poskrbele članice Kulturnega društva Malija in Kamarin Bar&Grill.

O zgodovini piva

Pívo je alkoholna pijača, pripravljena z varjenjem in fermentiranjem sladkorjev, ki s pomočjo encimov nastanejo iz škroba, katerega vir so običajno različna slajena in neslajena žita. Za varjenje piva se najpogosteje uporablja ječmen, uporablja pa se tudi pšenica, koruza, riž in proso. Velja za najstarejšo in najbolj priljubljeno alkoholno pijačo na svetu.

Glavne sestavine piva so voda, slad, hmelj in kvas. Slad so namočena, nakaljena in zatem posušena ali pražena žitna zrna. Med kaljenjem v zrnju nastajajo encimi amilaze, ki razgrajujejo škrob v vodotopne sladkorje. Hmelj da pivu grenek okus, kvas pa povzroči alkoholno vrenje, v katerem nastaneta etanol in ogljikov dioksid.

Pivo je v pisnih virih prvič omenjeno v hamurabijevem zakoniku ter v Himni boginji Ninkasi, ki je hkrati služila tudi kot recept. Do danes se je ohranilo tudi veliko mezopotamskih receptov za pivo, med katerimi so tudi taki, ki zahtevajo dodatek različnih aromatičnih rastlin, ki dajo pivu poseben okus. Za posebno močno pivo so Mezopotamci pivu med postopkom nastajanja dodajali tudi med.

Prvi kemični ostanki piva so bili najdeni na arheološkem najdišču Godin Tepe v gorovju Zagros v zahodnem Iranu in izvirajo iz časa med 3500 in 3100 pr. n. št. Kdaj je pivo prišlo v Evropo, ni povsem jasno, znano pa je, da so pivo pridobivali že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pr. n. št. Takratno pivo se je od današnjih precej razlikovalo. Pridelovalci so namreč pri pridelavi piva uporabljali tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v prvotnih pivih ni bilo hmelja, ki je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822.

Pivo so pred industrijsko revolucijo izdelovali in prodajali v majhnih količinah predvsem doma. Do 7. stoletja se je pivovarstvo razširilo tudi v samostane, ki so pivo izdelovali in prodajali v večjem obsegu. Med industrijsko revolucijo so se pojavile prve manufakture, ki so proizvajale pivo. Do 19. stoletja je tako postala domača proizvodnja piva že skoraj povsem zanemarljiva.

 

Oznake:

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close