Naše telo ima različne načine, s katerimi nam pokaže, da delujemo proti naravnim zakonom in tudi proti našim fiziološkim potrebam. Če signalom telesa predolgo ne prisluhnemo, lahko pride do poškodb ali obolenj.
Kako vedeti kdaj ravnamo narobe? Enostavno. Merilo je kvaliteta našega življenja. Ne v ekonomskem smislu, temveč v duševnem. Če duševno trpimo in se počutimo nelagodno, počnemo nekaj kar je v nasprotju z našimi pristnimi potrebami, pa naj bo to zavedno ali ne. Tudi naše telo je ogledalo naših čustev, zato se naša duševna stanja s časom pokažejo tudi na telesu, kjer se naše nepredelane čustvene vsebine “nalagajo” v različnih oblikah.
V našem telesu so shranjeni vsi naši zavedni in nezavedni spomini, kar poznamo kot celični ali tkivni spomin. Nepredelana čustva se včasih v telesu odražajo celo v zgostitvah tkiva. To lahko običajno otipamo tudi pri sebi, saj se takšne “blokade čustev” pogosto pojavijo v trebuhu, kot nekoliko bolj trdi in občutljivi deli. Če s terapevtsko obravnavo takšne tvorbe sproščamo, se poleg sproščanja tkiva pogosto pojavijo tudi razni spomini, na dan pa lahko pridejo tudi čustva, ki so bila nekako zablokirana v tkivu. Zakaj je dobro obravnavati stvari, ki jih je telo “varno spravilo”? Zato, da bi v življenju lahko odvrgli kakšno čustveno breme.
Nepredelana čustva ovirajo naše delovanje na vseh ravneh bivanja. Na drugi strani pa čustveno-telesne sprostitve osvobajajo nezavednih bremen in hkrati osvobajajo nov potencial, novo energijo, kreativnost in lahkotnost. Predvsem pa nam dajejo nove moči za aktivno kreiranje svoje nove realnosti, namesto pasivnega odzivanja na dogodke in okolico. Večinoma smo bili vzgojeni na način, da je treba pretirana čustva brzdati. Če vidimo otroka jokati, se v nas takoj porodi potreba po tem, da ga potolažimo, ga razveselimo in s tem zatremo žalost. To pa je v nasprotju z njegovim nevroemocionalnim razvojem. Če si dovolimo resnično občutiti kaj se v nas dogaja, se bo s časom to (običajno boleče) čustvo samodejno razblinilo.
Če se s čustvenim dogodkom ali travmo, ki je v preteklosti ali v otroštvu nismo zmogli predelati ali razumeti, ponovno soočimo v zrelejšem obdobju, lahko ob podpori empatičnega in nevtralnega terapevta ta čustva ponovno doživimo ter jih uspemo ozavestiti, razumeti, sprejeti, predelati in končno izpustiti. To se lahko zgodi le pod pogojem, da si dovolimo občutiti pristna čustva, ki spremljajo ta dogodek. Namen tega seveda ni podoživljanje starih travm, temveč odrešitev.
Tisto, zaradi česar trpimo namreč niso čustva, temveč zatiranje tistega kar čutimo.
Romina Salvi
naturopatinja
Naturopatski center Aureus
Hotel Laguna Strunjan
www.naturopatija.si
naturopatski.center@gmail.com
gsm: 040 371190
Vse informacije v besedilu so zgolj informativnega značaja in niso namenjene kot nadomestilo za nasvete osebnega zdravnika ali drugega zdravstvenega osebja, prav tako ne morejo biti nadomestilo za ustrezno zdravstveno pomoč, zdravniško diagnozo ali zdravniški nasvet, saj niso izrecno potrjene s strani zdravstvenih organov in zato zanje ne moremo prevzemati odgovornosti.
