Nalaganje

Vnesite za iskanje

Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov je vedno občutljiva zadeva. Predvsem zaradi tega, ker je izjemno težko upoštevati vse želje in se hkrati držati trajnostnih smernic občine. Tudi Občina Ankaran se je lotila tega podviga.

24.4. 2020 je Občina Ankaran pripravljen predlog OPN posredovala Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). Po objavi OPN na spletni strani ministrstva pa je Občina podala vlogo še 22 nosilcem urejanja prostora za izdajo drugega mnenja in vlogo MOP, da presodi o sprejemljivosti OPN na okolje.

 

Največje jabolko spora so zemljišča, ki so bila stavbna, po novem OPN-ju pa bi postala zelene površine. Veliko je oškodovancev, ki so zemljišče plačali po ceni, ki velja za gradbene parcele, sedaj pa se jim po njihovim besedah to razvrednoti. Poznamo primer, kjer je nekdo plačal 90.000 evrov za gradbeno parcelo, sedaj pa bi jo občina želela spremeniti v zeleno površino. Mermolja je na to odgovoril, da je za vse tovrstne spremembe občina pripravila strokovne podlage, ki utemeljujejo, zakaj je ta sprememba predlagana. »Potrebno je vedeti, da na teh stavbnih zemljiščih še ni pravice graditi. Res so opredeljene kot stavbna zemljišča, ampak za večino njih velja, da je potrebno sprejeti še prostorski izvedbeni akt, ki šele določa neko gradnjo,« je izpostavil in dodal, da je Občina Ankaran imela nesorazmerno veliko stavbnih zemljišč.

Zanimalo nas je tudi, ali bodo tisti, ki so pri novem OPN-ju oškodovani, dobili odškodnino.

Kot na primer oseba, ki je za 90.000 evrov kupila gradbeno parcelo, ki jo občina spreminja v zelene površine. »Mi smo že na javni obravnavi povedali, da so v zvezi s tem naša vrata odprta. Občina se je seveda pripravljena z lastniki pogovarjati, kako problem rešiti,« je povedal Iztok Mermolja. Ob tem je dodal, da bo potrebno pogledati zgodovino, ali je lastnik kupil kmetijsko zemljišče in mu je potem prostorski akt spremenil namensko rabo v stavbno in je s tem pridobil vrednost ali je nekdo res kupil zemljišče kot stavbno in je sedaj oškodovan. Občani in tudi večji investitorji, ki so lastniki parcel, se obračajo na njih in se z njimi dogovarjajo o rešitvi. Z nekaterimi so se že dogovorili, ali jim bodo zagotovili primerno nadomestno zemljišče, ali bo občina postala lastnik obstoječe nepremičnine ali tretji izhod, mogoče primerno odškodnino ali kakšno drugo možnost«.

Zanimalo nas je še, na kakšen način se bo povečalo število prebivalcev v občini, kot je to napovedal sedanji župan Gregor Strmčnik. Mermolja je ob tem pojasnil, da prostorski razvojni scenarij predvideva, da se bo število prebivalcev dvignilo na 5. 000 (iz 3. 200). Prepričan je, da je to še vedno možno: »Prostorski razvoj je načrtovan tako, da se območja za poselitev organsko širijo okoli samega naselja, da ni gradnja razpršena. Nova zemljišča za stanovanjsko gradnjo so pripojena k naselju, povečini gre za enostanovanjske hiše.«

 

Rdeči križ Slovenije kot oškodovanec v novem OPN

Pogovarjali smo se tudi z Vesno Mikuž, predsednico Rdečega križa Slovenije, ki je lastnik Mladinskega zdravilišča Ankaran in območja okoli njega. »Predlagane spremembe vplivajo na vrednost naših zemljišč, ki so v našem letnem načrtu predvidena za prodajo. Ta se znižuje. Obžalujemo, da so bile prezrte naše utemeljitve za dozidavo v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS Debeli rtič. Na ta način Občina Ankaran ustavlja trajnostno naravnan in ekonomsko utemeljen razvoj Mladinskega zdravilišča in letovišča RKS Debeli rtič in s tem slabo vpliva na zmožnosti odzivanja na rastoče potrebe otrok iz vse Slovenije za zdraviliško zdravljenje.«

Na Rdečem križu so prepričani, da so ob javnih razgrnitvah podali argumentirane pripombe. »Ker se je občina nanje odzvala tako kot se je, bo potrebno počakati, da se postopek sprejemanja OPN zaključi. Med tem časom bodo organi RK presodili, ali je zahteva za odškodnino smiselna,« je še dodala predsednica RKS Mikuževa.

 

Mermolja je ob tem pojasnil, da so parcele v lasti Rdečega križa na več različnih delih Ankarana in na občini so prepričani, da Rdeči križ za opravljanje njihove dejavnosti vseh teh zemljišč ne potrebuje. »Kot rečeno, jih na področju Debelega rtiča ne omejujemo. Rdeči križ je dodal željo, da želi na tem delu zgraditi garažno hišo. Mi smo mnenja, da tega ne potrebujejo, saj otroci ne vozijo avtomobilov. Uporabniki tega območja so povečini otroci, zanje ni potrebe za parkiranje. Za zaposlene je parkirišč dovolj,« je poudaril direktor občinske uprave Občine Ankaran.

 

»Na območju Bolnišnice Valdoltra je predviden prostor za širitev bolnišnice in tudi tukaj ne jemljemo stavbnih zemlljišč,« je še dodal.

 

Mermolja o parcelah Rdečega križa nadalje pojasnjuje: »Pred Casinojem Andor, ob Jadranski cesti, kjer je območje v lasti Rdečega križa, območje spreminjamo v zelene površine, za katere smo prepričani, da jih je mogoče urediti na kakovosten način. Rdeči križ ima v Ankaranu še parcelo, ki je danes dejansko gozd. Menimo, da ni strokovne podlage, ki bi na tem območju dopuščala gradnjo. Delno je sicer stavbnega značaja, vendar menimo, da ni osnove za to in da ni možno, da se to območje nameni poselitvi. Še eno območje, ki je v lasti Rdečega križa je zraven naselja. Danes je to kmetijsko zemljišče, ampak smo mi glede na cilj 5.000 prebivalcev, za to, da se tam vzpostavi četrto lokalno središče ob obali. Urejene so prometnice, glavnina komunalne opreme, oskrba občanov je pri roki. Ta naša poteza je v prid Rdečemu križu. Še vedno smo mnenja, da za opravljanje svoje osnovne dejavnosti te parcele ne potrebujejo. Želijo jo odprodati, kar so objavili že javno, vendar še ni prišlo do sklenitve kupoprodajnega posla. Tudi na ta način, da ta prostor namenjamo za poselitev, se vrednost teh nepremičnin dviguje in je ta ekonomski učinek OPN-ja v korist Rdečega križa«.

Sprejem OPN je bil prvotno načrtovan za junij 2020. V luči trenutnih razmer je, skladno z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS- CoV-2, realno pričakovati nekajmesečni zamik.

 

Aktivnosti, ki so že v načrtih Občine Ankaran in jih bodo občani najprej pridobili, so:

– ureditev območja tržnice,

– ureditev dodatnih parkirnih mest v centru naselja,

– pokopališče in s tem povezana obnova Oljčne poti, ureditev mirujočega prometa tako za potrebe pokopališča kot tudi župnije, peš povezave med centrom naselja in območjem pokopališča, ureditev zelenih površin z urbano opremo in otroškimi igrali (projekt je že v teku),

– prizidek šole in vrtca, izgradnja nove telovadnice in zunanjih športnih ter otroških igrišč, ureditev hudournika, zelenih in urbanih površin ob bloku Regentova 6-10,

– omogočanje nove stanovanjske gradnje na območju Sončnega parka brez priprave OPN,

– preprečitev nezaželene gradnje v priobalnem pasu in zavarovanih območjih kulturne dediščine in naravnih vrednot in KP Debeli rtič ter

– možnost razvoja na območjih predvidenih za turistično dejavnost.

 

Petra Mežnarc

Oznake:
Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close