Arhitektu Borisu Podrecci naziv častnega občana Občine Piran

Deli novico s tvojimi prijatelji

V iztekajočem se letu je župan Občine Piran Đenio Zadković sklenil, da podeli naziv častnega občana Občine Piran svetovno znanemu arhitektu, univ. prof., mag. arch. Borisu Podrecci ob njegovi 80-letnici. Podelitev je skladna z odlokom, ki določa, da sklep o tem sprejme župan, naziv pa prejmejo osebe, ki so izjemno zaslužne za ugled in razvoj Občine Piran. Takšna osebnost je Boris Podrecca: po njegovih načrtih so bili v Piranu prenovljeni Tartinijev trg, Galerija sv. Donata in Mestna galerija.

 

Ker trenutne omejitve zaradi virusne epidemije onemogočajo, da bi nagrajencu plaketo o nazivu izročili na slovesnosti, je Občina Piran prestavila datum slovesnosti na ugodnejši čas v naslednjem letu. Arhitekt Podrecca bo ob tej priložnosti Mestni knjižnici Piran podaril mednarodne publikacije o projektu obnove Tartinijevega trga.

 

Župan Občine Piran je ob tem poudaril: »Zelo sem počaščen, da lahko danes arhitektu profesorju Borisu Podrecci podelim plaketo častnega občana Občine Piran. Kot vsi vemo, je v letih od 1987 do 2008, s svojimi sodelavci v našem mestu prenovil Tartinijev trg.

Boris Podrecca že več kot štiri desetletja deluje v svojih ateljejih na Dunaju in v Benetkah. V tem času je v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji ustvaril domala nepregledno množico stavbnih načrtov, ki so bili realizirani. Zato velja za arhitekta Srednje Evrope. Vendar njegovo delovanje sega širše, v New York in celo v Šanghaj, kjer je na Expu prejel zlato medaljo za razstavni slovenski paviljon, posvečen Ljubljani, Svetovni prestolnici knjige leta 2010.

Naj izmed njegovih številnih in mnogovrstnih stvaritev izpostavim samo nekatere: na Dunaju Stolp Milenium, ki je bil s svojimi 220 metri donedavna najvišja stavba v Evropi, Tehnološki center Vienna Biocenter s tremi inštitutskimi stavbami in Poslovni center Austria Campus. Na muzejskem področju naj omenim: Muzej moderne umetnosti Ca’Pesaro v Benetkah, Muzej keramike Schloß Ludwigsburg, Muzej keramike v Limogesu v Franciji, ki je največji na svetu, in navsezadnje, spet na Dunaju, Stolnični muzej. V Italiji naj navedem dvoje: pravkar končano postajo podzemne železnice v sklopu največjega urejanja trgov v Neaplju in projekt »Nuovo Bolzano« za ureditev celotnega razvojnega območja mesta Bolzano. V Mariboru je bila po njegovih načrtih preurejena stavba stare univerze in na obrežju reke Drave zgrajena nova Medicinska fakulteta. V Ljubljani pa gradijo stolpnico »Severna vrata – A-Tower« in stanovanjski objekt Šumi.

Ob vsem tem si je Podrecca ustvaril svoje ime kot oblikovalec mnogih razstav, začenši z veliko razstavo o Jožetu Plečniku v Pompidoujevem centru v Parizu in razstavo o velikem italijanskem arhitektu Carlu Scarpi v Galeriji Akademije v Benetkah. Sledile so: »Les Villes d’Eaux« v Beaux Arts v Parizu, razstava o ponovni združitvi Nemčije v Martin Gropius-Bau v Berlinu, razstava o obdobju biedermeierja v Künstlerhaus na Dunaju, »Mastering the City« v Arhitekturnem inštitutu v Rotterdamu in razstava o Johannu Straussu v Zgodovinskem muzeju na Dunaju, ki je bila pozneje prenesena celo v Peking in Hongkong. Vse te in druge razstave so pri občinstvu vzbudile veliko zanimanje.

A Boris Podrecca je zaslovel tudi kot odličen oblikovalec mestnih trgov. Po svojem prvem, izredno uspelem načrtu za prenovo Tartinijevega trga v Piranu je oblikoval več kot trideset drugih trgov, kot so: Univerzitetni trg v Salzburgu, Rathausplatz v Leobnu in Rathausplatz v St. Pöltnu, Glavni trg v Celovcu, Grajski trg v Laxenburgu, mestno središče v Veroni, Teodorikov park v Raveni, Trg Vittorio Veneto v Trstu, Strossmayerjev park v Splitu in številni drugi.

Boris Podreca pa v arhitekturni vedi ni uspešen le kot načrtovalec, temveč tudi kot teoretik in predavatelj. Kot gostujoči profesor je med drugim predaval v Lozani, Parizu, Londonu, Benetkah, na Dunaju in Harvardu v Bostonu. Na Tehnični univerzi v Stuttgartu pa je bil več kot dvajset let ordinarij Inštituta za oblikovanje in razvoj prostora.

Za navedena in druga svoja dela je prejel številne nagrade in priznanja. Naj naštejem nekatere. Prejel je: nagrado Jožeta Plečnika v Ljubljani, nagrado Chevalier des Arts et des Lettres, ki mu jo je podelil francoski predsednik Mitterrand, Premio San Giusto d’oro v Trstu, Premio Il Principe e l’architetto v Milanu, zláto častno odlikovanje mesta Dunaja, Ufficiale dell’Ordine della Stella d’Italia, junija 2020 zlati red za zasluge v Sloveniji, ki mu ga je podelil predsednik države Borut Pahor, častno članstvo Zveze nemških arhitektov, častno članstvo slovenske, hrvaške in srbske Akademije znanosti in umetnosti ter častni doktorat Univerze v Mariboru in Univerze v Beogradu.

V Piranu je njegovo najpomembnejše delo prenovljeni Tartinijev trg. Srečno naključje je hotelo, da je leta 1985 tedanji piranski župan in obenem direktor Zavoda za spomeniško varstvo v Piranu Tone Mikeln odločil, da prenovo osrednjega trga v mestu poverijo Borisu Podrecci. Tonetu Mikelnu in predvsem arhitektu Podrecci moramo biti hvaležni za sedanjo podobo Tartinijevega trga, ki je kmalu po nastanku postal znamenit po vsem svetu. Velike zasluge za to odliko mesta Pirana pa ima tudi dr. Sonja Ana Hoyer, ki je skrbela za strokovne in predstavitvene naloge v času projektiranja prenove trga. Tonetu Mikelnu je takoj v začetku uspelo pripraviti Kosmačevo hišo v Portorožu kot delovni atelje za Giselo in Borisa Podrecco iz Avstrije, za Vesno in Mateja Vozlič iz Slovenije ter za Eleno Carlini in Piera Valleja iz Italije – Podreccovo delovno ekipo s srednjeevropskim pedigrejem in simbolnim pomenom.

Piranski trg je tako postal mednarodni arhitekturni dosežek: posnemali so ga na mnogih natečajih, na razstavi v Pekingu pa je prejel nagrado leta. Njegov vpliv je živ še danes, 30 let po njegovem nastanku. O tem priča tudi naslednji presenetljiv dogodek: v času razstave ob 80-letnici Borisa Podrecce v začetku leta 2020 so na Dunaj našemu nagrajencu prišli čestitat trije predstavniki mesta Düsseldorf-Kleve, kjer je deloval veliki Joseph Beuys. Predlagali so, da bi podoben eliptični trg oblikovali tudi v njihovem mestu. Eden izmed njih je namenoma šel z družino na dopust v Piran in je Tartinijev trg premeril do vseh podrobnosti in se ga »naučil« na pamet. Taki dogodki pričajo, da je Boris Podrecca Tartinijevemu trgu odprl vrata v svet.

Poleg tega je v Piranu več let soustvarjal mednarodne Arhitekturne dneve ter z načrti za Galerijo sv. Donata in Mestno galerijo prispeval velik delež k razvoju kulturnega turizma v našem mestu. Zato mu je upravičeno podeljen naziv častnega občana Občine Piran.«

 

Zahvala profesorja Borisa Podrecce:

»Naziv častnega občana Občine Piran mi predstavlja veliko čast, saj sem globoko čustveno navezan na mesto Piran. Ta častni naziv, to priznanje mi pomeni zelo veliko in ga cenim enako kot zlati red za zasluge v Sloveniji, ki mi ga je letos maja podelil predsednik države Borut Pahor.

Že desetletja rad prihajam v Piran, v svoje stanovanje na Tartinijevem trgu, od koder uživam ob pogledu na trg in na horizont morja.

V svojih številnih intervjujih, zlasti televizijskih, nikoli ne pozabim omeniti Pirana in vselej z veseljem predstavim ter razložim njegov prenovljeni trg.

V Piran zelo rada prihajata tudi moja otroka z vnuki, ki so dobesedno zaljubljeni v to obmorsko mesto. To je mesto moje družine. Pa tudi moji prijatelji in znanci iz različnih krajev Evrope, ki jim stalno svetujem, naj obiščejo Piran, radi ostajajo tukaj in preživljajo počitnice.

Tudi sam sem vesel svojega ponovnega obiska tega očarljivega mesta in srečanja z ljudmi, ki mi podeljujete naziv častnega občana Občine Piran. To je za mene gotovo pomemben praznik tudi zato, ker vam ob tej priliki lahko osebno izročim mednarodne publikacije o projektu prenove Tartinijevega trga. Sprejmite jih kot zahvalo za priznanje, ki mi ga podeljujete.«