Nalaganje

Vnesite za iskanje

David Brian Devallance

David (za kolege, znance in prijatelje Dave) je večino svojega življenja preživel v ZDA. Redni univerzitetni študij je končal na državni univerzi v Pensilvaniji, doktorski študij na univerzi v Oregonu. Sedaj je izredni profesor na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT) Univerze na Primorskem, kjer je tudi prorektor za internacionalizacijo. Poleg tega je vodja raziskovalne skupine Kompoziti iz obnovljivih materialov, na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE in profesor na oddelku za znanost o lesu in tehnologiji na Univerzi v Zahodni Virginiji. Njegova strast pa ostaja raziskovanje lesa.

Kako se sploh zgodi, da nekdo iz ZDA pride v Slovenijo in nadaljuje svojo profesionalno, znanstveno kariero v Sloveniji? Dave pravi, da zadeva ni več zelo zapletena. Svet je postal majhen, svet raziskovalcev pa še manjši. Na eni izmed mednarodnih konferenc je spoznal dr. Andrejo Kutnar (danes direktorico raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE) in ugotovila sta, da bi lahko uspešno sodelovala. In tako je danes v Sloveniji, na Primorskem, kjer oba z ženo raziskujeta, delata, učita in uživata življenje.

 

Njegov glavni predmet raziskovanja ostaja les. Sam pravi, da je v ZDA kar 90 odstotkov vseh enodružinskih hiš zgrajenih iz lesa. Seveda ne bi priporočal gradnje iz lesa na področjih, kjer poplavlja ali so orkani. Drugje pa so te hiše prijetne, stabilne in les, ki ga sedaj uporabljajo pri gradnji, lahko zdrži tudi do 200 let. Davova specializacija je tako imenovani kompozitni les. Mi bi mu rekli sestavljen, lepljen les. Za dober kompozitni les danes večinoma potrebujemo izjemno kvaliteten in drag les. Sam s svojimi kolegi skuša poiskati način, da bi kompozitni les lahko proizvajali tudi iz manj kakovostnega in zato cenejšega lesa. Pravi, da jim gre za sedaj kar dobro. Perspektivo pa vidi predvsem v raziskavah različnih vrst in kvalitet lesa, iz katerih lahko oblikujemo različne izdelke z visoko dodano vrednostjo.

Poleg tega je njegova usmeritev seveda v trajnostni razvoj. Že v ZDA je pričel z raziskavami posebnih materialov, ki so »mešanica« odpadnega lesa in odpadne plastike. Uspeli so proizvesti posebne ploščice, ki imajo zelo dober spomin in so občutljive na dotik. Vgradijo jim male baterije, ki nas opozorijo, če se njihova lastnost spremeni, če se z njimi nekaj zgodi. Sam je rekel, da bi lahko na primer pod parket pri vhodu v naše stanovanje vgradili ta material, ki bi nas opozoril vsakič, ko bi nanj nekdo stopil. Ker je material občutljiv in ima dober »spomin«, je s kolegi že v ZDA pomagal NASI pri izdelavi tipalk za robote, ki bi s pomočjo tega materiala lahko točno zaznale, kako močan ali rahel mora biti njihov prijem, denimo, pri popravilu satelitov v vesolju.

Zanimalo me je seveda, ali obstajajo v Sloveniji enaki pogoji za raziskovanje kot v ZDA. Povedal mi je, da ima pogoje za raziskave na Univerzi na Primorskem popolnoma primerljive s tistimi v ZDA. Velika razlika med sistemoma v obeh državah pa je v statusu, ki ga imajo profesorji pri nas. Kot primer je navedel, da je kot univerzitetni predavatelj v ZDA imel zagotovljeno plačo samo za 9 mesecev, torej samo, ko je predaval. Ostale tri mesece je moral sam poiskati vire financiranja svojih raziskav in, če jih je pridobil, je imel plačo tudi tiste tri mesece, ko ni predavanj. Poudarja, da je pritisk na profesorje torej precej večji in da so tudi zato zelo usmerjeni v raziskovalno delo. Podobno razliko opaža med študenti. V ZDA študentje plačujejo za svoj študij in zato pričakujejo od univerz in vsakega posameznega predavatelja, da naredi vse, da bo študij uspešen. Pravi tudi, da ameriški študentje ne ponavljajo izpitov. Opcija, da padejo na izpitu, ne obstaja.

 

Svoje raziskovalne projekte in seveda sodelovanje pri razvoju novih materialov so ponudili slovenskemu gospodarstvu, a zaenkrat pravih partnerjev še niso našli. Žal gre večina slovenskega lesa še vedno neobdelanega v izvoz. Misli, da bodo v prihodnje bolj uspešni, čeprav se lesna industrija po svetu zelo spreminja. Povedal je, da je še pred 20 leti bila Pensilvanija lesna država. Predelava lesa in izdelava pohištva sta bili temelj gospodarstva. Sedaj pohištvene industrije tam praktično ni. Les, ki ga požagajo in predelajo v material za izdelavo pohištva, izvozijo na Kitajsko in od tam uvozijo narejeno pohištvo, ker je to vedno ceneje, kot če bi ga izdelali v ZDA. Vprašal sem ga, ali se mu zdi kaj čudno, da na obali, ki ni ravno znana po bogatih gozdovih, raziskuje les. V odgovor se je samo nasmehnil in dejal, da je do prvega bogatega gozda pol ure vožnje. In ker se v prostem času rad ukvarja s kolesarstvom in predvsem kajakaštvom na divjih vodah, je z življenjem na obali še kako zadovoljen. Dve uri vožnje do prvih divjih vod ni za njega nič posebnega. Zjutraj si na divjih vodah, popoldne pa se že kopaš v morju. Izjemna kvaliteta življenja, dobri pogoji za raziskovanje. David prav, da ne vidi razloga na svetu, da ne bi ostal v Sloveniji in živel polno zasebno in profesionalno življenje.

 

Tomaž Perovič

Izredni profesor dr. David DeVallance je prorektor za internacionalizacijo Univerze na Primorskem. Z Univerzo na Primorskem (UP) je začel sodelovati leta 2017, najprej kot gostujoči profesor, istega leta se je pridružil raziskovalni skupini v okviru raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE, kjer je septembra 2018 postal vodja raziskovalne skupine Kompoziti iz obnovljivih materialov. Od januarja 2019 je tudi izredni profesor na UP FAMNIT, v okviru magistrskega študijskega programa Trajnostno grajeno okolje, v okviru katerega poučuje predmete Trajnostna gradnja, Kvantitativne metode odločanja, Materiali stanovanjskih objektov, Raziskovalni projekti in Trženje obnovljivih materialov. Z njim se je v Slovenijo preselila tudi njegova partnerka Liz Dickinson, ki je prav tako zaposlena na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE, kot vodja projektov in lektorica. Dave je študiral na Državni univerzi v Pensilvaniji [7], magistrski in doktorski študij pa je končal na Državni univerzi v Oregonu. Ob akademski karieri je praktične izkušnje pridobival kot inženir v ameriškem podjetju PES Corporation, kjer se je posvečal predvsem raziskovanju nosilcev iz lesenih kompozitov, v podjetju TECO pa zatem kot raziskovalec, kjer je testiral in analiziral lesene izdelke. David je ob prevzemu novih raziskovalnih projektov in predavateljskega mesta na Univerzi na Primorskem ohranil svojo profesuro na oddelku Znanost o lesu in tehnologiji na Univerzi v Zahodni Virginiji. Njegova raziskovalna področja vključujejo razvoj bioloških kompozitnih materialov, predobdelavo biomase, neškodljivo vrednotenje materialov ter lepila in strukturne lastnosti križno lepljenih lesenih plošč.

Inštitut Center odličnosti InnoRenew

CoE Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je bil ustanovljen leta 2017, z namenom izvajanja vrhunskih znanstvenih raziskav na področju uporabe obnovljivih materialov. V InnoRenew CoE se ukvarjajo z raziskovanjem obnovljivih materialov in trajnostne gradnje ter vpeljavo znanstvenih dognanj v industrijsko prakso. Pri tem se posebej posvečajo interdisciplinarnemu proučevanju lesa in njegove uporabe. Glavni partner raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE je Univerza na Primorskem, njihova vizija pa je, da na področju interdisciplinarne znanosti, ki obravnava grajeno okolje, postanejo vodilna ustanova na svetu in zgled odličnosti za mednarodno raziskovanje ter sodelovanje z gospodarstvom.

Oznake:

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close