Nalaganje

Vnesite za iskanje

Tovarna, v kateri se je ustavil čas

MILJE – Podjetje Rosenfeld predeluje naravne spužve vse od leta 1896

 

»Pred stotimi leti so spužve uporabljali za vse namene, od čiščenja hlevov in pomivanja konj do pranja zaporov in kasarn ter čiščenja pacientov v bolnišničnih operacijskih sobah. Za te namene je dedek prodajal tone in tone spužev. Še najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je bilo ogromno povpraševanja po odrezkih in koščkih spužve, ki bi sicer končali na odpadu. Te so masovno kupovali poštni uradi, saj so si morali uradniki med listanjem po pismih stalno močiti prste. Prav tako je bilo treba ovlažiti poštne znamke. Danes se je to žal po večini izgubilo, spužve pa so ostale v uporabi. Predvsem so odlične za nego telesa, slikanje na ke- ramiko in barvanje usnjenih čevljev, saj ne puščajo madežev in nepravilnosti.«

120 LET SPUŽEV

Tržaška tovarna spužev Rosenfeld, najstarejša v Evropi, deluje vse od leta 1896. Za časa Avstro-Ogrske jo je ustanovil David Rosenfeld. Rodila se je v Rojanu, v 90-ih letih prejšnjega stoletja pa se je preselila v industrijsko cono v Milje, kjer deluje še danes.

Skupaj z mamo in možem jo upravlja gospa Elena Pesle, ki predstavlja že četrto generacijo pridelovalcev spužev. »V našem muzejčku spužev hranimo nekaj eksponatov, ki so pripadali še mojemu pradedku. Med njimi je nekaj izredno redkih primerkov, na katere sem posebej ponosna,« je na predstavitvi tovarne razložila gospa Elena. Na sedežu podjetja med drugim hranijo tudi originalen potapljaški skaander, s katerim so se lovci na spužve potapljali vse do 50-ih let prejšnjega stoletja. Njegova teža seveda ni nezanemarljiva: vsak čevelj tehta deset kilogramov, čelada pa kar 8 kilogramov. Obleka z vsemi utežmi tako tehta več deset kilogramov.

SPUŽVE KOT MORSKE GOBE

»Lov na spužve je kakor pobiranje gob. Vsak gobar ima svoj kraj kjer ve, da bo vsakič našel skupino gob, skrivnosti pa seveda nikomur ne razkrije,« je razložila lastnica tovarne, ki spužve kupuje od lovcev v Dalmaciji, Mediteranu in na Karibih, saj so to edini trije kraji na svetu, kjer živijo te živali. Živali? Tako je. Spužva je žival, podobna korali, ki se hrani tako, da filtrira morsko vodo, živi pa v 10 do 40 metrov globokem morju. Je na samem začetku prehranjevalne verige, pogostokrat daje zavetje rakcem, školjkam in drugim prebivalcem morja.

»Spužev je več vrst. Imamo t.i. Fino damo iz Mediterana (Mediterranea Fine Dama), atlantsko (Atlantica Barriera Corallina) in sredozemsko (Mediterranea Arcipelago). Načeloma velja pravilo, da globlje raste, več velja, saj je v posebno globokem morju manj organizmov, ki bi naseljevali spužvo in vplivali na njeno kvaliteto,« je povedala gospa in dodala, da mora lovec sam na morju spužvo očistiti vse nesnage, sicer okameni in postane neuporabna. Cona lova je iz leta v leto različna, dober lovec pa si ustvari pravo mapo s kolonijami spužev, kjer ve, da bo imel dober ulov. Oprano spužvo nato na obali s hidravlično stiskalnico stisnejo, da zmanjšajo njeno prostornino in jo v balah pošljejo v tovarno v Milje.

Tukaj spužvo rehidrirajo v majhnih bazenčkih ter jo po potrebi očistijo v blago kislih in bazičnih raztopinah. Nekaj spužev pustijo v naravni barvi, druge pa pobelijo, tako da jih namakajo v raztopini vode in žveplove kisline. Tako pripravljeno in oprano spužvo nato posušijo najprej v centrifugi nato pa še na soncu. Za zaključek jo še oblikujejo s škarjami za striženje ovčje volne: »Prvi, ki so se posluževali spužev, so bili Grki, ki so imeli tudi veliko ovc. Zaradi tega so jih strigli s škarjami, ki se po navadi uporabljajo za britje ovc in pridobivanje volne.«

Milje 08.08.2020 Kronika – obisk tovarne spuzv Rosenfeld.

STO IN EN NAČIN UPORABE

»Med pranjem in striženjem spužve ločimo glede na tip in kvaliteto. Poleg spužev za vsakdanjo rabo ponujamo tudi velike spužve vseh oblik, ki lahko postanejo zanimiv okrasni element,« se je pohvalila gospa Elena in ponosno predstavila nekaj res izrednih primerkov, ki so dajali vtis koral na morskem dnu. Sicer pa pri Rosenfeldovih spužve izvazajo po vsem svetu. Najbolj jih cenijo Japonci: »Nekoč so jih masovno uporabljali za čiščenje vseh vrst objektov. Danes se je zaradi širjenja sintetičnih materialov, ki so cenovno bolj dostopni, njihova uporaba močno zmanjšala. Ostajajo pa še vedno odlične za umivanje telesa (priporoča jih marsikateri dermatolog).

Naše spužve poleg tega uporabljajo tudi umetniki: na Japonskem redno zalagamo umetnike, ki z njimi krasijo vaze in slike,« je za zaključek povedala lastnica tovarne, v kateri se je ustavil čas in ena od redkih oseb v Evropi in na svetu, ki še vedno s ponosom ohranja pri življenju tako staro in vse manj znano, a vseeno izredno fascinantno obrt.

 

Martin Poljsak

Primorski dnevnik

FOTODAMJ@N.

Oznake:

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close