Nalaganje

Vnesite za iskanje

Način prehranjevanja je odločitev vsakega posameznika.

 

Imate tudi vi prijatelje, družinske člane, znance, ki so vegani in si ob njihovem obisku vedno belite glavo, kaj lahko skuhate, pripravite in česa ne? Za veganski način življenja se v današnjem času odloča vedno več ljudi. Vsak ima za to svoje razloge. Glavni razlog je želja po zaščiti živali in planeta ter potreba po izboljšanju počutja in zdravja, kar marsikdo povezuje z veganskim načinom prehranjevanja. V končni fazi je način prehranjevanja odločitev vsakega posameznika. Kot pri vsaki spremembi, pa je tudi pri odločitvi za veganstvo potrebna velika mera previdnosti in znanja. O tem sem se pogovarjala z doc. dr. Mojco Stubelj s Katedre za prehransko svetovanje – dietetiko, ki deluje v okviru Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorske.

Kaj sploh je veganstvo?

Veganstvo je način življenja, ki izključi vse oblike izkoriščanja živali pri proizvodnji hrane, oblačil ali drugem. Veganska prehrana ne vsebuje živil kot so meso, ribe, školjke, jajca, mleko, med oziroma so izključeni vsi izdelki, ki vsebujejo kakršnekoli sestavine živalskega izvora.

Kakšne vplive ima veganska prehrana na zdravje (pozitivne in negativne)?

Veganska prehrana je bogata s prehranskimi vlakninami, vitamini, minerali, nenasičenimi maščobnimi kislinami in raznimi zaščitnimi snovmi, s čimer pozitivno vpliva na številna bolezenska stanja. Raziskave kažejo, da imajo vegani boljši življenjski slog (so več v naravi, ne kadijo …) ter v povprečju nižjo telesno maso, nižjo vrednost serumskega holesterola in nižji krvni tlak. Torej tudi manj »sodobnih« bolezni. Vendar pa je pregled dobro načrtovanih raziskav, kjer so imele osebe podoben življenjski slog, a različno prehrano (veganska vs. mešana prehrana z nizko vsebnostjo mesa in mesnih izdelkov) pokazal, da ni razlik glede umrljivosti in obolevnosti.

 

Negativni izidi veganstva se pokažejo v raziskavah, ki trajajo daljši čas, saj popolna opustitev živil živalskega izvora privede do nekaterih zdravstvenih težav. Najpogosteje se pojavi pomanjkanje vitamina B12, kar lahko v telesu povzroči makrocitno anemijo in nepopravljive poškodbe živčevja. Prav tako lahko napačna izbira rastlinske prehrane privede do primanjkljaja kalcija, kar poveča tveganje za zlome kosti in okvaro mineralizacije kosti.

 

Komu ne priporočate veganske prehrane in v katerih primerih jo priporočate?

Dejstva kažejo na to, da je človek vsejed. Sama zgradba človekovih prebavil je bolj podobna mesojedim kot rastlinojedim bitjem. Zobovje je prilagojeno mešani prehrani. Tudi potrebe po hranilih nakazujejo, da smo vsejeda bitja. Človek v naravi ne bi preživel brez živalske in hkrati rastlinske hrane. V izključno živalski hrani ni vseh hranil in tudi v izključno rastlinski hrani ni vseh hranil. Danes so vegani lahko zdravi in imajo vsa hranila le ob pomoči farmacevtske in živilske industrije (prehranska dopolnila, z vitamini obogatena živila). Torej veganske prehrane ne priporočam. Kdor pa se prehranjuje vegansko, mora trajno uživati prehransko dopolnilo vitamina B12. To velja za vse starostne skupine.

 

Kaj priporočate nosečnicam in staršem, ki so vegani? Ali je vegansko prehranjevanje za otroka zdravo?

Vsem, ki se prehranjujejo vegansko, se priporoča trajno uživanje prehranskih dopolnil vitamina B12. Poleg tega redna kontrola pri zdravniku in upoštevanje navodil glede jemanja ostalih prehranskih dopolnil. Pri otrocih, ki rastejo, pa toliko več previdnosti. Z neustrezno načrtovano vegansko prehrano lahko naredimo otroku škodo. Mnenja sem, da raje kot prehranska dopolnila, damo otroku jajca, ribe, mlečne izdelke in občasno meso ter mu dovolimo, da se sam opredeli glede veganstva.

 

V nadaljevanju sem se želela pogovoriti tudi z nekom, ki je sam vegan, da lahko na takšen način prikažem različna mnenja o veganstvu. zato sem se obrnila na veterinarko in predsednico Slovenskega veganskega društva Majo Hrovat. Tudi njej sem postavila podobna vprašanja in ji dala možnost, da predstavi svoj pogled na veganstvo.

 

Vemo, da pri veganstvu ne gre samo za način prehranjevanja. Kakšna je razlika med veganstvom in vegetarijanstvom?

Veganstvo je etično prepričanje, da po nepotrebnem ne povzročamo trpljenja drugim. Če to prenesemo v vsakdanje življenje, se največja sprememba zgodi na področju prehrane, saj se zaradi nje živalim povzroča največ hudega. Vegani ne jemo mesa (vključno z ribami in morsko hrano), mleka, jajc, želatine, medu in drugih izdelkov živalskega izvora. Naša odločitev poseže tudi na področje oblačil in obutve (ne kupujemo usnja, krzna, svile, volne in puha), kozmetike in čistil (uporabljamo izdelke, ki niso testirani na živalih) ter zabave (ne podpiramo živalskih vrtov, cirkusov, tekmovanj z živalmi). Vegetarijanstvo je prav tako etična odločitev, ki so jo ljudje sprejemali predvsem v preteklosti, ker niso želeli, da se v njihovem imenu ubija druga živa bitja. Takrat še ni bilo znanih dovolj informacij glede razmer, v katerih živijo živali v mlečni in jajčni industriji, ki so sedaj v dobi interneta vsekakor povsod na voljo. Za nekatere je to vmesni korak do veganstva, za katerega se številni odločijo tudi zaradi zdravstvenih in okoljevarstvenih prednosti.

 

Kakšni so pozitivni/negativni vplivi veganstva na zdravje?

Veganska prehrana zmanjšuje možnosti za nastanek številnih kroničnih bolezni (sladkorne bolezni, srčno-žilnih bolezni, debelosti, raka …) in je primerna za ljudi v vseh življenjskih obdobjih, tudi za dojenčke, otroke, najstnike, nosečnice, doječe matere in športnike. To s številnimi neodvisnimi znanstvenimi raziskavami dokazujejo ugledne mednarodne prehranske organizacije: AND (Academy of Nutrition and Dietetics), DC (Dietitians of Canada), NHMRC (Australian National Health and Medical Research Council), BDA (British Dietetic Association), BNF (British Nutrition Foundation).

 

Kako bi ocenili sprejemanje veganstva v Sloveniji? Česa bi si kot vegani želeli več? Imamo dovolj veganskih restavracij, veganske ponudbe?

Veganstvo je v Sloveniji vsako leto boljše sprejeto. Povečuje se zanimanje zanj, število udeležencev na našem brezplačnem Veganskem izzivu (www. izziv. si), številni veganski izdelki izginjajo s polic trgovcev hitreje, kot jih uspejo dobavljati, vse več klasičnih restavracij dodaja veganske jedi na svoje menije, medtem ko se veganske restavracije vse bolj polne. Kot primer, Vegafest je imel lansko leto kar 12.000 obiskovalcev, na Veganskem izzivu pa smo imeli do sedaj že 10. 000 udeležencev. Vegani si vedno želimo le eno – čim prejšnji zaključek s krutimi praksami, ki jih človeštvo že predolgo izvaja na živalih. Želimo si, da bi bili ljudje zdravi in aktivni, naš planet pa dovolj zelen, da bodo na njem lahko živele tudi naše prihodnje generacije. Z odnosom, ki ga imamo trenutno do vsega naštetega, na žalost to še dolgo ne bo mogoče. Več o etiki, prehrani, nutricionistiki, športu, zdravju in okoljevarstvu si lahko preberete na www.vegan.si.

Jagodni ‘cheesecake’ (skutina torta)

Krhko testo (moka, maščoba in sladkor v

razmerju 3: 2:1):

  • 120 g pirine in/ali pšenične moke, • 60 g kokosovega olja in
  • 40 g sladkorja v prahu.

 

Skutin nadev:

  • 450-500 g mandljeve skute (lahko tudi sojina skuta),
  • ena Soyatoo smetana ali strjeni del pločevinke kokosovega mleka,
  • 4-8 žlic sladkorja v prahu ali agavinega

sirupa,

  • vanilijev puding v prahu,
  • 4-6 žlic limoninega soka,
  • naribana lupinica limone in
  • nekaj ščepov burbonske vanilije.

 

Jagodni preliv:

  • 500 g svežih jagod ali jagodni kompot ali paket zamrznjenih jagod,
  • agar v prahu,
  • žlica limoninega soka in
  • sladkor v prahu ali agavin sirup (lahko

tudi izpustimo).

 

Priprava:

Krhko testo:

Iz vseh sestavin zamesimo krhko testo. Pustimo ga počivati okoli 30 min, nato ga razvaljamo in preložimo v namaščen pekač. Prebodemo ga z vilicami in postavimo v segreto pečico. Testo pečemo 12-15 minut pri 180 °C.

S

kutin nadev:

Idealno torto pripravljamo iz sestavin sobne temperature. Vse sestavine zmešamo v gladko zmes in prelijemo na delno pečeno tortno osnovo. Torto pečemo 35- 45 minut pri 180 °C. Pečeno torto pustimo okoli 30 minut v ugasnjeni zaprti pečici. Nato jo popolnoma ohladimo – najprej na kuhinjskem pultu, čez noč pa v hladilniku.

 

Jagodni preliv:

Agar dodamo v 200 ml tekočine in zmes zavremo. Kuhamo 2 minuti in nato odstavimo. Vmešamo v jagodno kašo, ki smo jo pripravili s paličnim mešalnikom. Dodamo limonin sok in sladkor po okusu.

 

Manca Hribovšek

Oznake:
Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close