Zorčič: Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je tudi simbol moči enotnosti Slovencev

Deli novico s tvojimi prijatelji

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je današnji praznik vrnitve Primorske k matični domovini izkoristil za obisk Mestne občine Nova Gorica.

 

Ob prazniku vrnitve Primorske k matični domovini je zapisal poslanico, ki jo objavljamo v celoti.

 width=

Poslanica predsednika Državnega zbora Igorja Zorčiča ob vrnitvi Primorske k matični domovini

 

»Spoštovani Primorke in Primorci,

spoštovani državljanke in državljani,

 

 

pred 15. leti so poslanke in poslanci tedanjega sklica državnega zbora razglasili 15. september, za praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

 

Tega dne se spominjamo dogodkov, ki so pomembno zaznamovali usodo primorskih  Slovencev in Slovenije ter močno vplivali na nadaljnja dogajanja.

 

Prva svetovna vojna je Primorsko, s tem pa  več kot tretjino Slovenk in Slovencev, odtrgala od matičnega ozemlja. Čeprav je orožje utihnilo, se je z vzponom fašizma trpljenje Primorcev onkraj meje nadaljevalo. Tragično so izkusili vso nasilje fašističnega režima, ki se je znašal nad njimi. A vse to zavednih Primork in Primorcev ni ustavilo ampak le še podžgalo in okrepilo njihovo narodno zavest ter odločenost za upor in preživetje. Ne le, da so preživeli četrt stoletja trajajoče fašistično zatiranje, ampak so bili med prvimi v Evropi, ki so organizirali upor proti raznarodovalni politiki in fašizmu ter pomembno prispevali k njegovemu porazu.

 

  1. septembra leta 1947 se je, z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe, s katero je Slovenija dobila celotno cono B Julijske krajine, iz cone A pa še Kras, del Vipavske doline do Gorice, dolino Soče do Bovca in Predela ter Brda in Breginjski kot, ne le za Primorsko ampak tudi za Slovenijo začelo novo poglavje zgodovine. Slabih 20 let po zgodovinski združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je zedinjena Slovenija vendarle postala resničnost.

 

V letošnjem letu smo obeležili že številne okrogle prelomnice. Julija je minil 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu, v začetku septembra 90 let od ustrelitve bazoviških žrtev, oktobra se bomo spomnili 100-letnice koroškega plebiscita. Več kot očitno je, da nam zgodovina ni prizanašala. A pretekle izkušnje kažejo, da smo iz vseh težkih, pogosto tragičnih preizkušenj izšli močnejši.

 

Naj bo torej današnji praznični dan poseben poklon Primorski in Primorcem ter njihovi trdoživosti, vztrajnosti in zvestobi slovenstvu. Zavedati se moramo, da je to praznik, ki povezuje vse Slovence in da so sporočila tega praznika strpnost, spoštovanje in združevanje, kot trajne vrednote, ki nam odpirajo pot v boljši svet.

 

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je tudi simbol moči enotnosti Slovencev zavezanih k skupnim vrednotam, kar prinaša uspeh in ugled tudi v mednarodni skupnosti. Danes je Slovenija sestavni del skupnosti enakopravnih evropskih narodov, v kateri soustvarjamo prihodnost, vrednote in cilje, s sosedi in drugimi evropskimi partnericami gradimo dobro sodelovanje in oblikujemo nove povezave.

 

Spoštovane Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani, dovolite mi, da vam v svojem imenu in v imenu Državnega zbora iskreno čestitam ob tem našem velikem skupnem prazniku!«

 width=