Tradicionalni dogodek Oljka županov – oljka povezovanja je bil letos odpovedan zaradi slabe vremenske napovedi in zaostrenih ukrepov, povezanih z zajezitvijo koronavirusne bolezni. Organizatorji so se zato odločili zgolj v sporočilu za javnost podati strokovni pogled na letošnjo pridelovalno sezono.
Dogodek poteka v sodelovanju Društva oljkarjev Slovenske Istre, Občine Izola, KGZS – Zavoda GO, Kmetijske svetovalne službe Koper, KGZS – Zavoda GO, Poskusnega centra za oljkarstvo, ZRS Koper, Inštituta za oljkarstvo in UP – Univerze na Primorskem, FAMNIT.
V večini oljčnikov se pričakuje povprečen pridelek. Spomladi, v času cvetenja oljk, je bilo sušno, prav tako septembra. V nasadih, kjer so tla plitka, je primanjkovalo vode, zaradi česar je bila oploditev slabša, posebej pri sorti istrska belica, je poudarila Irena Vrhovnik s koprske izpostave KGZS Nova Gorica. Vpliv septembrske suše na pridelek na Inštitutu za oljkarstvo še vrednotijo.
Vremenske razmere so bile zelo ugodne tudi za razvoj škodljivih organizmov, zlasti oljčne muhe. Njena pojavnost je bila najštevilčnejša po letu 2014. Zaradi povečanega pojava muhe v lanskem letu in nadpovprečno tople zime se je ta v večjem številu pričela izlegati že zgodaj spomladi. V opazovalno- napovedovalni službi za varstvo rastlin pri KGZ Nova Gorica so od sredine junija spremljali pojav tega škodljivca tudi na 15 lokacijah v slovenski Istri. Letošnje poletje so prekinjala obdobja pogostejših obilnih padavin, kar je predstavljalo optimalne razmere za njen pojav in namnožitev, še zlasti v drugi polovici avgusta. Matjaž Jančar je opozoril tudi na marmorirano smrdljivko, ki je prisotna v oljčnikih na celotnem območju pridelave oljk v večjem številu kot v preteklem letu.
Dr. Maja Podgornik z Inštituta za oljkarstvo ZRS Koper je po triletni raziskavi s sodelavci prišla do zaključka, da zaradi oljčne muhe letno odpade na površino tal od 5 do 15 % plodov, zaradi oljčnega molja pa od 0 do 5 %, na izpostavljenih lokacijah tudi do 20 %, kljub izvedenim ukrepom varstva rastlin. Količino pridelka je mogoče povečati z ustrezno izbiro in kombinacijo gnojil. Glavni omejitveni dejavniki za množičnost pojava oljčne muhe (in drugih škodljivih organizmov) so nizke zimske in visoke poletne temperature ter parazitoidi, ki so jih v letošnjem letu pri tedenskem pregledu plodov zabeležili v večjem številu.
Mag. Viljanka Vesel, vodja Poskusnega centra za oljkarstvo pri KGZS, je povedala, da so se plodovi temnih sort oljk letos pozno obarvali in da je bila oljevitost pri vseh sortah v začetku nizka. V zadnjem obdobju opažajo tudi hiter upad trdote plodov, predvsem pri sorti istrska belica. »Rezultati, ki jih v tem obdobju pridobivamo, pomagajo pri odločitvah o začetku obiranja, na podlagi katerih si oljkarji lahko pomagajo določiti čas obiranja glede na velikost nasada, pridelek – naloženost dreves, obarvanost in trdoto plodov, poškodbe in splošnega stanja nasada. Obveščanje o dozorevanju poteka tedensko in ga lahko spremljate na spletni povezavi www.kmetijskizavod-ng.si,« pravi V. Vesel.
Irena Vrhovnik svetuje oljkarjem, ki nimajo večjih težav z oljčno muho, obiranje v mesecu oktobru in le v manjši meri v prvi dekadi novembra: »Letina je dobra, zato naj pridelovalci načrtujejo obiranje tudi med tednom, da bodo oljarne lahko sproti predelovale vse nabrane plodove. Narediti moramo vse, da bo oljčno olje vrhunske kakovosti. V težjih pogojih pridelave smo lahko konkurenčni le z ekstra deviškim oljčnim oljem višjega cenovnega razreda.«
Dr. Dunja Bandelj (Univerza na Primorskem) se v sodelovanju z Univerzo v Beogradu med tem posveča raziskovanju mikrobne združbe (mikrobioma) v oljčnikih. Podatki o mikrobiomu zagotovijo informacije o zdravstvenem stanju oljčnika in omogočajo razvoj novih bioloških pripravkov za zatiranje patogenov. Na FAMNITU poskušajo razviti nov biološki preparat, ki bi deloval zaviralno na razvoj glive Spilocea oleagina, povzročiteljico bolezni pavjega očesa.
Dr. Milena Bučar Miklavčič (Laboratorij Inštituta za oljkarstvo pri ZRS Koper) pa trenutno s sodelavci izvaja analize za potrebe inšpekcijskega nadzora in aktivnosti v okviru strokovnih nalog. V oljarne bodo dostavili steklenice za vzorčenje kislosti. 130 vzorcev analiz za pridelovalce namreč financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Prvi rezultati preverjanja kislosti nakazujejo, da bo ob takem napadu oljčne muhe zelo težko zagotoviti vrhunsko kakovost olja. Poškodovane plodove je treba čim prej obrati in predelati.
Elvin Klobas, predsednik Društva oljkarjev Slovenske Istre, se nadeja, da bodo prihodnjo edicijo prireditve Oljka županov – oljka povezovanja lahko izvedli kot v preteklih letih. V imenu vseh članov upravnega odbora DOSI želi oljkarjem ugodne vremenske razmere in dobro letino.
Foto: Občina Izola
