Generalna skupščina Združenih narodov je v tem letu sprejela resolucijo in razglasila 12. maj za mednarodni dan zdravja rastlin.
Rastline so nujne za obstoj življenja na zemlji, nujne za delovanje ekosistemov in hkrati predpogoj za preskrbo s krmo za živali in s hrano za človeštvo, še zlasti v luči hitro naraščajoče svetovne populacije.
Danes razumemo, da so globalizacija, trgovina, podnebne spremembe in zmanjšana odpornost proizvodnih sistemov zaradi desetletij intenzivnega kmetijstva pomembno povečale tveganje za širjenje rastlinskih škodljivcev in s tem rastlinskih bolezni po celem svetu.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da škodljivci in bolezni rastlin povzročijo do 40 % izgube poljščin, ki jih gojimo za prehrano in tako še zaostrujejo problem naraščajoče lakote v svetu in ogrožajo preživetje ljudi na podeželju. Zaščita rastlin pred škodljivci in boleznimi je stroškovno bolj učinkovita kot reševanje izrednih razmer ob izbruhih rastlinskih bolezni.
Mednarodni dan zdravstvenega varstva rastlin bo tako vsako leto priložnost, za dvig ozaveščenosti javnosti o ključnem pomenu zdravja rastlin in hkrati za spodbujanje ukrepov za zmanjšanje tveganja širjenja rastlinskih škodljivcev s trgovino in potovanji ter za krepitev nacionalnih in mednarodnih sistemov spremljanja ter zgodnjega opozarjanja na prisotnost škodljivcev. Pomembna je spodbuda trajnostnega obvladovanja škodljivcev, da se zmanjša onesnaževanje okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi. Za doseganje vseh naštetih ciljev bo potrebno spodbujati vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije področja zdravstvenega varstva rastlin.
To leto na Nacionalnem inštitutu za biologijo (http://www.nib.si/) obeležujejo 25. obletnico diagnostike rastlinskih bolezni. Na področju diagnostike rastlinskih virusov, bakterij in fitoplazem, je NIB med vodilnimi na svetu. Razvijajo zanesljive in občutljive diagnostične metode in pri tem uporabljajo sodobne analizne metode in aparature, ki omogočajo, da med celotno paleto mikroorganizmov prepoznajo rastlinam škodljive. V zadnjih letih so se zelo uveljavile metode s katerimi zaznajo DNA zaporedja, ki so specifična za posamezne škodljive mikroorganizme. Škodljive mikroorganizme lahko tudi izolirajo iz rastlinskega vzorca, jih opazujejo z mikroskopom, včasih pa preverijo ali gre res za škodljiv mikroorganizem tako, da rastline ponovno okužijo in spremljajo ali se razvijejo značilna bolezenska znamenja. Zaradi odličnega znanja in sodobnih tehnoloških platform, je NIB partner v kar dveh Evropskih referenčnih laboratorijih in sicer za področje virologije in fitoplazem ter za področje bakteriologije. So tudi pooblaščeni nacionalni referenčni laboratorij za določanje za rastlinsko bakteriologijo in fitoplazme. Na mednarodnem nivoju smo vključeni v razvoj standardov za detekcijo mikroorganizmovpri CEN in ISO in zastopajo Slovenijo v Evropski organizaciji za varstvo rastlin.
Foto: Arhiv NIB
