Izolani si NOV kulturni center Izola želijo najmanj 30 let. Stari kulturni dom je iz začetka prejšnjega stoletja in je dotrajan.
Gre za pomembno vlaganje v javno kulturno infrastrukturo, ki je ključna za nadaljnji razvoj življenja v občini. Občina Izola želi z novim objektom umestiti v mestno središče programe in vsebine, ki bodo ustvarili živahno kulturno četrt. Prostorska zasnova stavbe in programi v njej bodo omogočili, da bo nov kulturni center središče življenja vse dni v letu – točka skupnosti domačinov in obiskovalcev.
Z ustreznimi prostori bo omogočal izvedbo različnih dejavnosti: glasbenih dogodkov, gledaliških in lutkovnih ter plesnih predstav, manjših seminarjev in delavnic, proslav, videoprojekcij, pa tudi modne revije, multimedijske dogodke, druženje v sodobni kavarni in restavraciji.
Kaj je OPN
Občinski prostorski načrt (OPN) je temeljni prostorski akt, ki vsebuje strateški in izvedbeni del. Gre za prvi celoviti prostorski načrt Občine Izola, ki skladno z zakonodajo določa namensko rabo na področju celotne občine in daje možnost za prostorski razvoj. Z OPN se izpolnjujejo zaveze iz zakona, ki s koncem letošnjega leta ukinja vse starejše prostorske akte in plane.
Prostorsko urejanje mesta Izola izhaja iz odločitve, ki je bila opredeljena v planu iz leta 2000 oz. 2004. Razporeditev namenske rabe mesta se je strokovno in v javnosti preverjala že od samega začetka priprave OPN leta 2009. Tudi javna razgrnitev sedanjega predloga OPN je potekala dlje kot predvideva zakon in občinski svet je sprejel številne pripombe in predloge občanov.
- Koncept je opredeljen tako, da se na območju med Rudo in nekdanjim Delamarisom ter ladjedelnico prostor nameni turistični dejavnosti, obsežnemu območju za šport in rekreacijo ter izpostavljeni obmorski promenadi, ki se nadaljuje tako v smeri koprske občine kot v osrednji otoški del mesta. Prav tako je izključno turistični dejavnosti namenjeno območje med Hotelom Delfin, ki se nadaljuje preko Simonovega zaliva do območja pod Belvederjem. Osrednji del mesta je opredeljen z namensko rabo centralnih dejavnosti. Gre za mestotvorne aktivnosti s poudarkom na javni rabi – z namenom razvoja mesta v smeri proti Argu.
- OPN za vsa nepozidana območja v obmorskem pasu – od Rude preko Avtokampa Jadranka, nekdanje ladjedelnice in Delamarisa ter celotno območje od Lonke do Hotela Delfin – zahteva pred sprejemom podrobnih prostorskih načrtov izvedbo javnega natečaja, saj se tako pridobijo dobre strokovne rešitve, ki funkcionalno povežejo obmorski pas.
Na področjih Arga in Male opreme odločitev, ki jo je sprejel Občinski svet predvideva gradnjo kulturnega centra ob morju, muzeja ribiške industrije, mestnega hotela, ureditev parkovnih površin in široke promenade. Dokončno obliko bo ta urbanistična rešitev pridobila v podrobnem prostorskem načrtu, ki je že v pripravi.
Avtor urbanistične rešive, prof. Janez Koželj takole utemeljuje predlagane rešitve
Kulturni center
Stavba kulturnega centra je postavljena na sredino zemljišča v lasti občine. Enostavno oblikovana stavba je primerno odmaknjena od robov zemljišča in sosednjih stavb, tako da tudi z najvišjim delom odrskega stolpa ne presega niti višine stavb srednješolskega centra niti skupine stanovanjskih stolpičev. S svojim pročeljem in glavnim vhodom je stavba obrnjena proti parku ob izteku aleje. Na drugo stran je s portalom na zadnji strani odra obrnjena proti gledališkemu trgu in zunanjemu avditoriju, ki je predviden, da se združi z obalno peš promenado.
Območje Arga
Sorazmerno obsežno območje Arga deli in povezuje v dve enoti dovozna cesta, ki vodi skozi portal stare tovarne. V manjši enoti je v preurejenih vhodnih prostorih muzej ribiške industrije in priključeni programi mladinskega centra.
Drugo enoto območja zavzema podolgovata stavba mestnega hotela, ki je povezana z objektom zimskega letnega bazena na severni in vkopano garažno hišo na južni strani stavbe. Predlog o izgradnji mestnega hotela na tem mestu izhaja iz strateškega premisleka o združevanju turističnih in mestotvornih programov, ki so del javnega življenja.
Urbanistična rešitev prof. Janeza Koželja, ki jo je sprejel Občinski svet, ne predvideva gradnje apartmajskega naselja, temveč rešitve, ki so primarno namenjene javni rabi.
OPN vključuje sicer možnost da se do največ 50% površine stavb nameni tudi stanovanjem, a to pogojuje dejstvo, da na teh območjih stanovanja že obstajajo. Apartmajskega naselja sprejeta urbanistična rešitev na tem področju ne dovoljuje.
Vprašanja prof. Janez Koželj je postavila Neva Zajc, novinarka Radia Koper na predstavitvi arhitekturnih rešitev za izgradnjo Kulturnega centra. Srečanje je potekalo 15. julija v Kinu Odeon.
Priprave in razvojni načrti za izgradnjo kulturni center so precej daleč. Sedaj vemo kje je lokacija in vemo, da je tam ureditveni načrt že pripravljen. Kako gledate na ta projekt?
Prav v tem kritičnem trenutku, ko imamo vse izdelano, ko imamo vse preizkušeno, ne smemo obupati in razmišljati o drugih lokacijah. Ne smemo več razmišljati, da obstaja še ena alternativna lokacija. Prostor je vseeno omejena dobrina in tudi naš čas je omejena dobrina. Ta čas izbire se je iztekel in preizkusili smo več možnosti. Izbira lokacije je prava. Prepustiti moramo kolegom arhitektom, da razmišljajo v sklopu tega predlaganega volumna. Ta volumen je preizkušen do najmanjših podrobnosti. Sedaj imamo virtualno narisano kocko, kjer so vsi programi možni.
Kaj je dobro na tej lokaciji?
Lokacija je v težišču razvojnega kraka starega mesta, ki se mora naenkrat povezati z novim mestom. To območje omogoča prehod med mestom in morjem, kolikor ga je še prostega v Izoli. Pogled na ta degradirana območja se bo spremenil, ko se bo stavba izgradila. To je usoden korak, ki sproži nek proces. Pozitiven proces, ki ustavi degradacijo kraja, če to hočemo.
Kaj pa bojazni nekaterih, da bi tu imeli novo apartmajsko naselje?
V neposredni bližini kulturnega centra Izola potrebuje mestni hotel, ki deluje veš čas in ni vezan na sezono. Ne gre za apartmajsko naselje, gre za mestni hotel. Mestni hotel, ki bo podpiral tudi delovanje kulturnega centra in bo družabno središče mesta.
Kaj pa mislijo Izolani?
NATAŠA BENČIČ: »Izola ima dušo, a sedaj rabi tudi pogum, da izpelje načrte do konca. Kulturniki in obiskovalci si zaslužimo sodoben kulturni dom. Po 30. letih prizadevanj in čakanja je sedaj čas, da naša generacija pusti nekaj lepega, konkretnega našim otrokom in mladostnikom.«
NEVA ZAJC: »Za celovito kulturno življenje je treba ustvariti pogoje, zato je nov kulturni center nuja. Ta naj podpira raznoliko profesionalno dejavnost in zagotavlja rast ustvarjalcev in občinstva. Izola naj v skupnem prostoru slovenske Istre najde svojo nišo, kjer bo močnejša od sosedov. Vidim jo posebej v glasbeno-koncertni dejavnosti, ki jo lahko omogoči nov kulturni center skupaj z zunanjim prizoriščem.«
ZVONKA RADOJEVIČ: »Produkcija in predstavitev različnih umetniških zvrsti ter izrazov scenskih umetnosti in prenos programov s pomočjo sodobne informacijske tehnologije bogatijo večkulturno družbo in omogočajo uresničevanje potreb vsem generacijam. Stremimo k povečanju števila obiskovalcev prireditev v notranjih in na zunanjih prizoriščih ter h kakovostnem in raznovrstnem programu, namenjenem občinstvu iz slovenskega in mednarodnega okolja. Zato potrebujemo sodobno dvorano, pravi center, nov kulturni center Izole.«V javni razgrnitvi OPN so večji lastniki, predvsem DUTB, HETA in Gorenjska banka, podali pripombe, da bi se na območjih v njihovi lasti dopustila gradnja stanovanj. Vse tovrstne interese je župan Izole zavrnil in ohranil izhodiščno turistično namensko rabo, ki prepoveduje gradnjo stanovanj.Oglasno sporočilo.
