Po dveh letih premora se je vrnilo znanstveno posvetovanje, ki ga na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za pomorstvo in promet, razumejo kot enega pomembnejših trenutkov za znanstveno raziskovalno delovanje fakultete in Slovenskega društva za znanost v prometu. Letos je bilo že 20. mednarodno posvetovanje o prometni znanosti – ICTS (International Conference on Traffic Science), ki je potekalo 23. in 24. maja 2022 v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Na jubilejni konferenci je sodelovalo 240 raziskovalcev iz kar 22 držav, kar je največ doslej. Predstavili so 74 prispevkov.
ICTS je znanstveno posvetovanje, ki ga že tradicionalno organizira Slovensko društvo za znanost v prometu. Prva ICTS konferenca je potekala leta 1997 v Portorožu. Z leti je konferenca rasla in pridobivala čedalje bolj mednarodni značaj. Na zadnji organizirani ICTS konferenci, to je ICTS 2020, so na hibridnem dvodnevnem dogodku gostili okrog 100 strokovnjakov s področja prometa.
»Prva konferenca je nastala po ideji nekdanjega profesorja na FPP, prof.dr. Livija Jakomina, ki je bil tudi ustanovitelj društva SDZP. Od takrat do danes je konferenca prerasla v mednarodno odmeven dogodek, ki ga organiziramo vsaki dve leti«, je povedala Dr. Elen Twrdy iz Fakultete za pomorstvo in promet. »Fakulteta za pomorstvo in promet je soorganizator dogodka, vsako leto pa nam sponzorji pomagajo, da se konference lahko udeležijo tudi študenti in da dogodek poteka na višjem nivoju«, je še dodala.
Letošnjo konferenco so pričeli z okroglo mizo na temo »Je železnica pripravljena na nove izzive?« Okroglo mizo, ki je potekala v angleškem jeziku, je vodil prof. dr. Marko Pavliha. Gostje so bili: Vlasta Kampoš Jerenec, Martina Gračner in Nika Rovšnik iz Ministrstva za infrastrukturo, dr. Peter Verlič, predsednik združenja SEESARI ter Franc Klobučar, pomočnik direktorja Slovenskih železnic. Beseda je tekla predvsem o razvoju železnic ter o priložnostih za razvoj. Dotaknili so se tudi trenutnih pomankljivosti in izpostavili nezadostno hitrost na slovenskih tirih. Dr. Peter Verlič je ob tem izpostavil: »Železniški sistem ima v Evropi prednost. Ambiciozni cilji Evropske komisije do leta 2050 vidijo v železniškem transportu hrbtenico prevoza tovora potnikov in blaga ob znatnem znižanju toplogrednih plinov in porabe energije«. SEESARI iniciativa za razvoj železnic v jugovozhodni Evropi, ki jo vodi Slovenec dr. Peter Verlič je bila ustanovljena leta 2016 kot posebna delovna skupina mednarodne železniške zveze (UIC). UIC deluje kot globalna organizacija s sedežem v Parizu, le malokdo pa ve, da je bila pred 100 leti ustanovljena v Portorožu, v hotelu Palace. Kot je dejal dr. Peter Verlič na okrogli mizi ob robu mednarodne konference, ima jugovzhodna Evropa in zlasti države zahodnega Balkana, kamor nas veže skupna transportna preteklost, velike potenciale za rast tovornega in potniškega prometa, če bomo le znali izkoristiti priložnosti, ki nam jih ponujajo evropski raziskovalni programi na področju železnic v okviru nove finančne perspektive EU. SEESARI je aktivno vključen v popolnoma nov projekt t.i. digitalnega avtomatskega spenjanja vagonov, saj jih ne bo treba več spenjati ročno, pač pa se bo spenjanje izvajalo samodejno, vsi procesi pa bodo tudi digitalno spremljani in nadzorovani, vse skupaj pa bo pomenilo prihranke v času manipulacij in potrebne delovne sile. Slovenija lahko preko angažiranja v SEESARI iniciativi postane vodilna v regiji na tem področju.
Drugi del konference je bil namenjen predstavitvi še ostalih zanimivih tematik vezanih na pomorstvo in promet. Prof. dr. Marko Pavliha je izpostavil, da je Evropska unija obkrožena kar s štirimi morji in dvema oceanoma, njena obala tudi po brexitu meri skoraj 70.000 kilometrov, kar je trikrat več od ameriške in skoraj dvakrat več od ruske obale. V EU je 3.000 marin in 1.200 pristanišč, v katerih se pretovori 3,5 milijarde ton blaga in vkrca ali izkrca 350 milijonov potnikov. Ob tem je poudaril, da je bil letošnji dan pomorstva (20.maj) posvečen trajnostnemu modremu gospodarstvu za zeleno okrevanje (Sustainable Blue Recovery for Green Recovery). Modro gospodarstvo predstavlja ključen del celostne pomorske politike EU oziroma Modre knjige, Evropskega zelenega dogovora, Načrta okrevanja za Evropo in Evropskega podnebnega zakona. »Morski ekosistem je za človeka eden ključnih gospodarskih virov, a so morja in obale zaradi intenzivnega koriščenja v zadnjih desetletjih pod velikim pritiskom. Modro gospodarstvo predstavlja alternativo in premik k bolj trajnostnemu razvoju “morskega kapitala,” ki hkrati odpira številne poslovne priložnosti, tudi za slovenska podjetja«, pojasnjuje prof. dr. Pavliha.
Ob tem je izpostavil pomembno vlogo fakultete, ki igra »“modro vlogo” pri razvijanju trajnostnega modrega gospodarstva, zlasti z “modrim izobraževanjem” in “modrim raziskovanjem” na področju pomorstva, transporta in logistike. “Aktivno sodelujemo pri številnih nacionalnih, evropskih in mednarodnih projektih, še posebej na območju severnega Jadrana in Jadransko-jonske regije, denimo SMARTSEA (ERASMUS +), BLUE4SEAS (ERASMUS +), NAMIRS (North Adriatic Maritime Incident Response System), ADRION/EUREKA in ADRION/NEORION, kakor tudi pri tržnih projektih, v ekspertnih skupinah, pri izdelavi strokovnih mnenj, izvajanju tečajev po konvenciji STCW in še bi lahko naštevali”.
