Rogelja je z motorji povezan že več kot 50 let. V tem času je vozil različne motorje, a posebno mesto v njegovem življenju je dobil prav Goldwing. »Moj prvi motor je bil italijanski, katere znamke se danes niti več ne spomnim. A največ mi pomeni Goldwing,« pravi Rogelja.
Motor je pred kratkim dobil novega lastnika, Rogelja pa je ob slovesu od njega zapisal, da se je po vseh skupnih poteh začel spominjati številk in dogodivščin, ki so se nabrale skozi leta. »Tudi moj drugi Goldwing je po 17 letih in z več kot 200.000 prevoženih kilometrih našel novega lastnika,« je zapisal Rogelja.
Motor, ki je postal sopotnik na tisoče kilometrih
Z Goldwingom sta Radovan in Tatjana prevozila več kot 120.000 kilometrov na daljših potovanjih. Kot pravi, sta bila z njim več kot 500 dni na cesti in več kot 300-krat prespala v različnih krajih – od kampov in hotelov do zasebnih nastanitev in obiskov pri prijateljih. Njune poti so vodile skozi 28 evropskih držav, večkrat pa sta prečkala tudi mejo Evrope in se podala na azijsko stran, čez Bospor oziroma Dardanele. Motor je z njima premagoval najrazličnejše razmere – od gorskih cest in makadama do dežja, mraza in visokih temperatur. Termometer je na potovanjih pokazal od –3 do 42 stopinj Celzija.
»Vozili smo po vseh mogočih cestah: po asfaltu, makadamu, luknjah, skoraj hudournikih, v nalivih, nehote tudi po snegu, pa do tistih albanskih razpotij, ko še GPS ni vedel, kje smo,« je opisal Rogelja. Med potovanji sta se udeležila tudi približno 30 evropskih srečanj ljubiteljev Goldwingov v desetih državah.
Od Alp do otokov in rekordnih poti
Poseben del njunih potovanj so predstavljali gorski prelazi. Z motorjem sta jih prevozila več kot 50 – od Alp, Dolomitov in Apeninov do Karpatov, Bolgarije, Albanije, Črne gore in Grčije. Motor ju je popeljal tudi na številne otoke. Radovan Rogelj je še posebej ponosen na podvige v gorah. Med številnimi prelazi, ki sta jih s Tatjano osvojila, izpostavlja tudi štiri najvišje cestne prelaze v Evropi, ki sta jih prevozila z Goldwingom.
Na potovanjih sta uporabljala več kot 25 trajektnih povezav ter obiskala številne otoke v Jadranskem, Jonskem, Egejskem in Sredozemskem morju. Med najbolj nepozabnimi dosežki izpostavlja leto 2013, ko sta v 18 dneh prevozila Apeninski polotok in skupaj naredila 8400 kilometrov. Poseben podvig je bila tudi 1360 kilometrov dolga pot v 24 urah med portugalskim Farom in Barcelono. »Takrat sva bila malo over, ampak sva uživala,« se spominja.
Tudi težki trenutki so del poti
Vsaka dolga pot prinese tudi nepredvidene trenutke. Rogelja v svojem zapisu ni izpustil niti manj prijetnih izkušenj, ki so spremljale večletna potovanja. Trikrat sta morala na pomoč poklicati avtovleko – dvakrat zaradi predrte pnevmatike na avtocesti na Madžarskem in v Srbiji, enkrat pa zaradi okvare vodne črpalke v Tolminu. Med težjimi dogodki je omenil tudi poškodbe po peščenem viharju ob atlantski obali Portugalske, zaradi katerih je moral en mesec uporabljati bergle. Na Balatonu ga je prizadel hud napad ledvičnih kamnov, na poti ob Črnem morju pa huda zastrupitev, po kateri sta kljub težavam nadaljevala pot proti Turčiji. Do zdravstvenih težav je prišlo tudi v Mostarju, kjer je zaradi dehidracije doživel kolaps. »Tudi to je del zgodbe,« je zapisal Rogelja.
