Dan brez kajenja naj postane življenje brez kajenja
Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete, ko kadilce spodbudimo k opustitvi kajenja. Podatki kažejo, da se razširjenost kajenja v Sloveniji sicer zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju, v času covida–19 pa pomeni pomembne dodatne koristi za zdravje. Mnogi posamezniki težko prenehajo s kajenjem, še posebej, če poskušajo kajenje opustiti sami, brez pomoči. Vsem kadilcem, ki želijo opustiti kajenje, svetujemo, da se vključijo v številne brezplačne programe za opuščanje kajenja v Sloveniji.
Kadilci imajo tudi v času covida-19 na voljo več vrst pomoči pri opuščanju kajenja
Spletna raziskava (SI-PANDA) je pokazala, da v času pandemije covida-19 precejšen delež kadilcev, kadi več kot pred njo. Kajenje prispeva k težjemu poteku okužbe s koronavirusom, zato bi bilo dobro, da bi čim več kadilcev opustilo ali vsaj zmanjšalo kajenje. »Vendar je pandemija in z njo povezani ukrepi, povzročila, da se je zmanjšala tudi dostopnost do različnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja, saj so Sloveniji brezplačna individualna svetovanja in skupinski programi za opuščanje kajenja v Zdravstveno-vzgojnih centrih (ZVC) in Centrih za krepitev zdravja (CKZ) še vedno omejena. Želeli smo, da bi bila ta vrsta pomoči spet vzpostavljena čim prej, vendar so se omejitve potegnile tudi v leto 2021 in v naprej je vse odvisno od poteka pandemije. Na spletni strani Skupaj za zdravje so dostopni kontaktni podatki centrov, kjer lahko preverite trenutno izvajanje programov,« je povedal dr. Tomaž Čakš z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Ves čas pa je dostopen brezplačen svetovalni telefonu za opuščanje kajenja 080 27 77, ki nudi tudi dalj časa trajajočo pomoč in podporo svetovalcev pri opuščanju kajenja preko telefona. Telefon deluje vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro.
Programe opuščanja kajenja izvajajo tudi nevladne organizacije
»V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo v letošnjem letu izvajamo svetovanja in delavnice za opuščanje kajenja, tako za odrasle, kakor tudi v osnovnih in srednjih šolah. Mlade spodbujamo, da ostanejo nekadilci, tudi preko spletne nekadilske zaobljube na naši spletni strani. Evropske smernice za zdravljenje mladostnikov z nikotinom navajajo, da imajo najstniki, ki se udeležijo programa za opustitev kajenja v skupini, dvakrat več možnosti, da prenehajo kaditi. Ob tem je pomembna psihosocialna podpora okolja in okolje brez pasivnega kajenja. Slednje spodbujamo tudi s svetovanjem staršem,« je povedala Maja Lovše, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.
Opustitev kajenja prinese številne koristi za zdravje, še posebej v času covida-19
»Tobačni dim je kompleksna mešanica več kot 5000 kemikalij/rakotvornih snovi/toksinov, ki povzročajo bolezni pri ljudeh. Kajenje je eden od dejavnikov tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni dihal, vključno z okužbami. Zlasti kajenje tobaka je eden od glavnih dejavnikov bolezni dihal, ki vključujejo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) in pljučni rak,« sta povedali doc. dr. Mihaela Zidarn in doc. dr. Saša Kadivec iz Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Za prenehanje uporabe tobaka obstaja nešteto razlogov, a najboljše za naše zdravje je še vedno to, da do začetka kajenja sploh ne pride
»Kljub temu, da razširjenost kajenja med mladimi v Sloveniji počasi upada, podatki še vedno kažejo na to, da tisti, ki po tobačnih izdelkih posežejo prej, pogosteje nadaljujejo s kajenjem v kasnejših starostnih obdobjih in imajo več težav ob opustitvi. Težave z zdravjem in zasvojenost z nikotinom pa nista povezana le s kajenjem cigaret, temveč tudi z uporabo drugih izdelkov, ki vsebujejo to substanco – v zadnjem času so med mladimi v ospredju predvsem elektronske cigarete in tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva. Nikotin v telesu med drugim vpliva na delovanje možganov uporabnika, saj je povezan s sistemom nagrajevanja, kar vpliva na razvoj zasvojenosti. Pri prenehanju je problematična predvsem psihična odvisnost, saj simptomi fizične odvisnosti pri odvajanju izzvenijo v nekaj dneh, medtem ko se nekateri uporabniki s psihično zasvojenostjo lahko borijo tudi po več let. Z učinkovitimi preventivnimi ukrepi in kakovostnim osveščanjem mladih, lahko v veliki meri preprečimo začetek vseživljenjske zasvojenosti. Ciljna komunikacija, dobra podpora in dostopnost programov ter storitev za opustitev uporabe tobaka so ključnega pomena za prenehanje kajenja uporabnikov iz vseh starostnih skupin. Za prenehanje uporabe tobaka obstaja nešteto razlogov, a najboljše za naše zdravje je še vedno to, da do začetka kajenja sploh ne pride,« je strnila Katja Čič, strokovna sodelavka Inštituta za zdravje in okolje.
Vir: NIJZ
