Pandolo ima dolgo in pestro zgodovino. Od antične pastirske igre, prek igre, ki so jo še do šestdesetih let prejšnjega stoletja igrali na trgih in ulicah istrskih vasi in mest, do igre, ki jo dandanes igra vedno več mladih.
Pogled v preteklost
Pandolo naj bi izviral iz Indije, od koder so ga v svet ponesli pastirski nomadi. Prve omembe te igre se na evropskih tleh pojavljajo že v času starega Rima. V Istri je prisoten že vsaj štiri stoletja, sem pa naj bi ga prinesli mornarji iz Grčije. Z njim so si na paši krajšali čas mladi pastirji. V beneško-istrskem okolju se pandolo prvič omenja v šestnajstem stoletju. V takratni Beneški republiki so ga zaradi domnevne nevarnosti in neuvidevnosti prepovedali. Kršiteljem je grozil desetmesečni zapor in bičanje na kraju, kjer so jih zalotili pri igri, lahko pa so jim prisodili še hujšo kazen. V Poreču konec devetnajstega stoletja je bil pandolo razglašen za škodljivo igro in postavljen ob bok kockanju. Uradniki so bili zaskrbljeni predvsem zaradi varnosti oslov, dragocenih tovornih živali.
Koper in ostala kamnita istrska mesta so bila za igranje pandola nadvse primerna, saj se od kamnitih tlakovcev dobro odbija. Veliki kamni, ki so stali na vogalih ulic, so služili kot baze. O preteklosti pandola sta spregovorila tudi dr. Martin Stražar, nekdanji predsednik Zveze društev igre Pandolo Slovenije in Matjaž Derin, nekdanji predsednik Kulturnega in športnega društva Dolga Štorija, mednarodni pandolo sodnik.
Pandolo igrate že od malih nog, igrate ga tudi sedaj…kako se je pandolo spremenil skozi leta, v čem se igra danes razlikuje od igre nekoč?
Martin Stražar: »Igra je od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja doživela korenite spremembe, ne zgolj v pravilih, temveč tudi v vlogi, ki jo igra, in dostopnosti. Pandolo je zmes kulturnega običaja in športa, z igro se je srečalo veliko igralcev in igralk vseh starosti. Od leta 2010 so se v igro vključila nova društva in skupnosti – trenutno državno prvenstvo obsega turnirje od južne Istre, slovenske obale in zaledja, Ljubljane, Štajerske in Prekmurja. Za širitev je delno zaslužna radovednost, saj podobne igre s palico in pandolom obstajajo po celotni Evropi in širše. Tako je na spored prišel tudi Pandolo na Mediteranu, ki predstavlja različice iz Italije, Španije, Romunije in od drugod. Zbirka pravil je bila v preteklosti skromnejša, kar je pripeljalo do zelo razburljivih tekem, polnih napetosti med ekipami. Čeprav zanimiv za gledalce, je tak način igro oteževal novincem, zato je vodstvo Zveze sestavilo izčrpen pravilnik z več kot 140 pravili. Primera bistvenejših razliksta prepoved poljubnega obračanja pandola na tleh in lažje izbijanje baze. Za igro še vedno velja, da lahko na papirju slabša ekipa premaga boljšega nasprotnika. Zahvaljujoč našim predhodnikom se danes ponašamo z igro, ki pričara vse lastnosti lokalne kulture in tradicije.«
Matjaž Derin: »Pandolo je starodavna igra našega okolja, ki so jo igrali naši starši in stari starši. Organiziran način tekmovanja se je pričelleta 1993 v Kopru,ko je bil organiziran prvi turnir, in sicer za pokal sv. Nazarija.« Od takrat je pandolo igra, ki se jo igra po enotnih in zapisanih pravilih, vsako leto pa potekajo turnirji.
Leta 2000 je bila ustanovljena Zveza društev igre Pandolo Slovenije. Pod njenim okriljem delujejo vsa društva, ki se ukvarjajo s pandolom.
Matjaž Derin: »Pomembna mejnika za prepoznavnost igre in popularizacijo sta se zgodila nedavno. Leta 2013 je bil pandolo sprejet v register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodijo pri Slovenskem etnografskem muzeju. Decembra naslednje leto pa je bila Zveza društev igre Pandolo Slovenije sprejeta v Olimpijski komite Slovenije. S tem je pandolo uradno postal šport. Je edini šport v Sloveniji, ki je registriran hkrati kot šport in kot živa kulturna dediščina. Na to smo lahko ponosni.« Pandolo se lahko igra tako v športni kot tudi v folklorni opravi.
Po svetu
Pandolu sorodne igre najdemo širom sveta, a pod tem imenom in pravili ga igrajo le še na Hrvaškem. A vse si s pandolom delijo podobno osnovo: krajšo palico, ki jo je s pomočjo udarca daljše palice potrebno spraviti čim dlje v igrišče. Podobnost z bejzbolom in kriketom ni naključna; pandolo danes velja za predhodnico obeh. V Evropi podobne igre poznajo v BIH in v Srbiji (klis), v Španiji (billarda in belit), na Nizozemskem (Tipeljen), v Romuniji (Tzurca) in v Franciji (bâtonnet). V Italiji poznajo veliko poimenovanj za pandolu podobne igre. V Veroni igrajo scianco, v Padovi pindolo, v Milanu rello, v Rimu igro nizza itd. Pandolove sorodnike pa najdemo tudi dlje. V Pakistanu Gilli Danda, v ZDA Tip-Cat, v Rusiji igro čižia. Zveza društev igre Pandolo Slovenije se vsako leto udeležuje Mednarodnega festivala uličnih iger Tocati v Veroni. Leta 2016 so bili v Indoneziji, na Svetovnih igrah športa za vse, lani pa na evropski različici festivala na Nizozemskem.
Načrti za prihodnost
Od leta 1998 pod okriljem Zveze društev igre Pandolo Slovenije letno poteka približno 7 turnirjev, ki sestavljajo državno prvenstvo. Tekmovanje je odprto tudi za nečlane Zveze. Na turnirju se vse ekipe pomerijo med sabo, kar na koncu da končno uvrstitev in po zaključenih turnirjih sezone končne zmagovalce. Vendar pa se v sistemu tekmovanja za slovensko državno prvenstvo v pandolu obetajo spremembe. O tem je spregovoril aktualni predsednik Zveze društev
igre Pandolo Slovenije Jaka Vran: »Spremembe so precejšnje. Pandolo se sedaj igra od pomladi do jeseni, tekmovanja so turnirska in to šteje za državno prvenstvo. Po novem se bo tekmovalni del pričel jeseni in trajal do pomladi, tako kot pri večini ekipnih športov. Tekmovanja ne bodo več turnirska, ampak ligaška.
