Kot pravi, je najpogostejših pokazateljev alkoholiziranosti šest, za postavitev diagnoze pa je dovolj, da prepoznamo tri. Prav tako je pomembno, da simptomi obstajajo dlje časa, torej vsaj mesec dni, piše Index.hr.
Prvi kriterij je želja po alkoholu, torej želja po pitju, ki je ni mogoče rešiti. Sledi izguba nadzora. Na primer, če namerava oseba omejiti vnos alkohola in spiti samo eno pijačo, pa tega ne stori, je jasno, da se ne more nadzorovati.
Tretji kriterij je abstinenčni sindrom, torej potreba po streznitvi. Namesto averzije do alkohola, ki jo čutimo v trenutku mačka, bo oseba, ki je odvisna od alkohola, čutila željo po alkoholu in jo utemeljevala z željo po lajšanju bolečih simptomov.
Četrti kriterij je povečanje tolerance na alkohol. Da bi človek dosegel učinek opitosti, potrebuje vedno večjo dozo. Eden od simptomov je nezmožnost zavračanja pitja, kljub škodljivim učinkom alkohola na zdravje. Odvisnik ne more prenehati piti alkohola, tudi če mu zdravniki diagnosticirajo na primer cirozo jeter.
Končno je alkoholizem mogoče diagnosticirati, če oseba spremeni družbeno delovanje v korist alkohola. Z drugimi besedami, človek bo raje pil kot počel kaj drugega.