“Veš dragi zdravnik, skrbi me, skrbi me, kaj bo s pacienti”

Natašo Marc Mahnič iz Reševalne službe slovenske Istre mnogi poznajo po blogu Moška reševalka. S svojim zapisom na družbenem omrežju je znova zbudila (in razdelila) sledilce in javnost. Razpisala se je o odnosih med zdravniki in medicinskimi sestrami.

Deli novico s tvojimi prijatelji
Besedilo objavljamo v celoti in nelektorirano.
“Gledam te, dragi zdravnk. Pa kaj se je zgodilo s/z empatijo v tvoji glavi? Ne bom te vikala ne, ker se mi ne zdi potrebno. Tudi doma ne vikam nikogar in ko delam se počutim kakor doma. Svoje sodelavce imam rada, ker z njimi preživim veliko časa. Tudi tebe imam rada, ampak zakaj? Zakaj ne razumeš, da ti privoščim višjo plačo, ampak ali, ali je res treba za vsako ceno meni odvzet? Veš dragi zdravnik, tudi jaz delam, sem utrujena in sem po večini tukaj zato da sledim tebi in tvojim navodilom. Jaz sem tista, ki pripravim rešilec vsako izmeno, po intervenciji ga vrnem v prvotno stanje, jaz sem tista, ki na ukaz ‘bomo intubirali’ skočim in pripravim premedikacijo in laringoskop. Jaz sem tista, ki obračam pacienta, ko ga želiš pregledat in ga dam v polsedeči položaj, jaz sem tista, ki grem po pacienta ker si se odločil, da to ni zate… Ker ti si zdravnik, ti pa ne boš tega počel. Zakaj se ne zavedaš mojih vrednot in ne sprejemaš mene kot del pogoja za tvoje uspešno delovanje? Četudi si motor medicine brez dodatnih delov noben motor ne more biti vozilo, pa je lahko Ferrari med vsemi. Zakaj se posmehuješ mojim nalogam, ko jih sam ne znaš opravljat, ker ti jih ni treba, jaz pa za bistveno nižjo plačo, delam tudi tvoje delo? Jaz nemalokrat posegam v tvoje znanje in delam delo, katero je tvoj nivo? Sem dejansko tako ničvredna? Veš dragi zdravnik, skrbi me, skrbi me kaj bo s pacienti, ker je to obnašanje in izsiljevanje po višji plači preseglo vse meje zdravega razuma. Že res da moja šola ni toliko let kot tvoja, ampak moja šola ni tvoja, velikokrat pa moja šola zahteva od mene da znam še najmanj pol tvoje. In tudi moja šola zahteva vseživljenjsko učenje, jaz sem tista, katera sem kriva, če se ti narobe odločiš in naredim po tvojih navodilih – zdravniki niste nikoli krivi za nič. Jaz sem tista, katera nosim posledice, če te ne opozorim na tvoje napake. Sem res tako brez znanja, tako ničvredna? Zakaj to počneš? Četudi te je sistem postavil na najvišjo točko delovanja, moraš vedeti da tudi brez čistilke, ne boš nikoli delal v čistem okolju, da brez administratorke ne boš nikoli imel napisan izvid, brez vzdrževalca bo tvoje delovno okolje hladno in brez medicinske sestre boš v operacijski sobi sam. Zakaj, zakaj to počneš? Kako si predstavljaš lepo delovno okolje, ko pa ponižuješ kader, kateri ti sledi? Kako razumeš dobro medicino, ko pa ne razumeš osnove timskega dela? Zakaj dragi zdravnik? Zakaj imaš nekatere kolege, specialiste in zdravnike na veliko višjem nivoju od sebe, zdravnike ki imajo za seboj dvajset let izkušenj več od tebe in niso takšni? Zakaj se ne zgleduješ po njih? Zakaj nas ne spoštuješ, kakor nas spoštujejo pravi in dobri zdraviki? Biti dober zdravnik je veliko več od diplome in naziva, veš? Dragi zdravnik, kdaj si nazadnje pozdravil čistilko, ji pridržal vrata ali pomagal medicinski sestri pri njenem delu? Si kdaj vprašal administratorko ali zmore razumeti tvoje nakracane besede v diktafonu ali se potrudil lepše napisati navodila? Si kdaj dragi zdravnik, pripomogel k lažjemu delu kogarkoli? Ali si sploh kdaj? Prehitevaš čas in zahtevaš nekaj zaradi tega, ker si svoje občutke manjvrednosti skril pred dr.? Si tako nesrečen? Dejansko verjameš, da višina plače odraža tvojo vrednost? Menim da si zgrešil poklic. Tudi mi smo nesrečni, lačni, v kreditih, tudi mi ne pridemo čez mesec in ne vidimo svojih bližnjih. In veš dragi zdravnik, vedno sem si želela biti kot ti, zdraviti ljudi, pa vendar mi niti za trenutek ni žal, da me je življenje dalo v vlogo medicinske sestre. Ker ko gledam starejše kolegice, s srednjo zdravstveno šolo in goro neprespanih noči, nemalokrat opažam, da imajo veliko več znanja kot ti, nemalokrat opravijo tvoje delo, s to razliko da njim je ostala empatija, ljubezen do dela in pacientov, spoštovanje do sodelavcev neglede na delovno mesto in naziv. In prav te medicinske sestre mi dajejo potrdilo, da smo boljše od vas. Pa ne v znanju in izkušnjah, niti v diplomi in nazivu, ampak v empatiji, sočutju in ljubezni do človeka.
Imeti naziv ne spremeni dejstva, da si človek, človek z imenom in priimkom, kot vsi ostali, po poklicu si pa pač zdravnik, kot je nekdo mehanik, pek, učitelj,… Pač poklic, drugače v osnovi pa človek kot vsi ostali – vsem enak!
In prav zato bomo medicinske sestre, vedno boljše od zdravnikov. Ker imamo srce in medicina je samo za ljudi s srcem. Bodi zdravnik s srcem ❤️
Intervju z Natašo Marc Mahnič si lahko preberete na povezavi.