Kljub visokim temperaturam za ta letni čas se k nam počasi le približuje zima in z njo začetek kuhanja jedi, ki nas pogrejejo. Glavne sestavine bomo iskali v shrambi, kjer hranimo ozimnico.
Jota je tipična jed, ki jo v Istri pripravljajo že stoletja. Njeno ime sega v čase, ko so v naše kraje prihajali Rimljani in z njimi Galci, resnični Asteriksi in Obeliksi.
Anico poznam že dolgo let in je svojimi kuharskimi sposobnostmi marsikomu od nas dodala kak kilogram. Ker sam nisem ravno ljubitelj kislega zelja, sem s seboj na tokratno kuharijo v Sečovlje pripeljal okrepitve, ki so pomagale izpraznit velik lonec te primorske enolončnice.
Priprava se začne že dan prej, ko se namoči v vodo suh fižol. Uporabimo rjavi fižol, lahko tudi fižol vrste zelenček, nikakor pa belega, ki je primeren za pasulj in ne joto.
Zjutraj se voda odlije in fižol rahlo oplakne, nato mu dodamo svežo vodo in ga kuhamo do mehkega, začinmo ga s soljo, poprom, poljubno količino česna ter lovorjevim listom.
Če mesa ne jeste, lahko naslednji del opustite. Joto so namreč včasih, ko si ga niso mogli privoščiti, pripravljali tudi brez mesa in to je popolnoma sprejemljiva različica . V tem primeru svetujem, da dodate kanček olivnega olja. Gospa Anica je pa v fižol dodala prekajeno svinjsko kračo. Ko postavimo na štedilnik lonec z začinjenim fižolom, se v drugi kozici lotimo priprave zelja. Za začetek preverimo kislost zelja, če je prekislo, ga rahlo operemo pod hladno vodo. Nato v lonec dodamo kisano zelje, malo hladne vode, lovorjev list, nekaj strokov česna ter sol in poper po potrebi. Zelje kuhamo kako uro, postati mora mehko, a pod zobom moramo vseeno čutiti nekaj čvrstosti. Ljubitelji testenin bi temu rekli ‘al dente’, na zob.
Fižol in krača se kuhata približno dve uri. Proti koncu kuhe dodamo v fižol nekaj na kocke narezanih krompirjev. Ko sta krompir in fižol kuhana, ju na grobo pretlačimo in s tem dobimo želeno gostoto. Na tej točki mi je gospa Anica strogo zabičala, da se jota gosti samo s krompirjem in fižolom, nikakor pa ne s prežganjem, kot je praksa pri nekaterih.
Ko je enolončnica zgoščena, dodamo vanjo zelje in vse skupaj premešamo. Jota je najbolša, če kako uro ali dan stoji, takrat se okusi dodobra premešajo.
Za 4 osebe potrebujemo:
– pol kilograma suhega fižola
– kilogram kislega zelja
– 4 krompirje
– prekajeno svinjsko kračo ali prekajena rebra
– 4 lovorjeve liste
– vsaj eno glavo česna
– sol
– poper
Na žalost kuharice tokratne jedi nisem poizkusil, saj sem že v rosnih letih ugotovil, da kislo zelje in repa nista po mojem okousu. Mi je pa zato teknil več kot odličen domač kruh, ki ga je zraven jote ponudila. Če je verjeti mojim pomočnikom, ki težav s kislim zeljem nimajo, je bila jota več kot odlična, saj noben ni ostal pri prvem krožniku.
Obljubim, da bomo druženje z gospo Anico ponovili in preizkusili še kakšno jed iz njenega bogatega repertoarja.
Rok Dekorti
