Kravanja, sicer dekan Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru, je povedal, da je po svetu ogromno raziskovalnih programov, ki se ukvarjajo s to problematiko. V zadnjem času se usmerjajo predvsem v plastiko in strateške surovine, ki se nahajajo v odpadkih, proučujejo pa tudi možnosti recikliranja energije.
Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Frangež je dejal, da smo z velikimi koraki stopili v proces največjih gospodarskih sprememb, kar jih je človeštvo kdaj izkusilo. Spomnil je, da je Evropska komisija v zadnjem letu pripravila dva pomembna akta, in sicer uredbo o ničelnih emisijah ter uredbo o kritičnih surovinah. K iskanju novih načinov gospodarjenja nas silijo tudi geostrateške razmere, je opozoril. V tej luči je konferenco ocenil kot pomembno.
Partner letošnje konference je Nizozemska. Njen veleposlanik v Sloveniji Johan O. Verboom je poudaril, da je zeleni prehod možen le ob mednarodnem sodelovanju in izmenjavi znanja.
Razložil je, da je Nizozemska zelo odvisna od surovin iz tujine, letno uvozi več kot 200 milijonov ton različnih materialov. Trenutno gre v krožno gospodarstvo 24 odstotkov surovin. Država si je zastavila za cilj zmanjšati rabo naravnih virov za polovico do leta 2030 in doseči popolnoma krožno gospodarstvo do leta 2050. Uvedla je številne ukrepe. Ker splošni niso dovolj pospešili prehoda, so pripravili ukrepe in roke za izvedbo po posameznih sektorjih, kot so biomasa, hrana, plastika, gradbeništvo in drugi. Tudi to ni zadostovalo in letos so sprejeli nov sedemletni program z ukrepi za skupine izdelkov z največ industrijskimi odpadki, kot so elektronika, embalaža, tekstil in vetrne elektrarne, je še povedal veleposlanik.
Vodja direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Slobodan Šešum je izpostavil ugotovitev evropskega računskega sodišča, da je bilo v prehod v krožno gospodarstvo vloženih več milijard evrov, stopnja kroženja surovin pa se je povečala le za 0,4 odstotka. Pri tem je bila še najboljša Nizozemska, napredovala pa je tudi Slovenija, je dodal. Sodelovanje teh dveh držav je po njegovih besedah zagotovilo za uspeh konference.
Prehod je v krožno gospodarstvo je treba izpeljati učinkovito in ne za vsako ceno, pa je opozoril predsednik Štajerske gospodarske zbornice Albert Kekec. Posvaril je pred povečanjem uvoza iz držav, ki ne poznajo zelene ekonomije. Navedel je primer aluminija. Potem ko je Talum opustil proizvodnjo, Slovenija uvaža aluminij, ki ima nekajkrat večji ogljični odtis, je zatrdil.
Po mnenju prorektorja Univerze v Mariboru za znanstveno-raziskovalno dejavnost Deana Korošaka so srečanja, kot to v Portorožu, nepogrešljiva, saj mora znanost v času podnebnih sprememb in socialnih omrežij še posebej aktivno razširjati znanstveni diskurz in razbijati mite, ki zaustavljajo napredek.
Konferenco, ki bo trajala še v četrtek in petek, šestič organizira Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru v sodelovanju s Strateško razvojno-inovacijskim partnerstvom – Mreže za prehod v krožno gospodarstvo (SRIP – Krožno gospodarstvo), s katerim upravlja Štajerska gospodarska zbornica.
