Po nekaterih kazalcih sodi koprska občina med uspešnejše v državi, po drugih pa med tiste s precejšnjimi problemi. Še zmeraj je vodilna in najpomembnejša primorska občina, kar je predvsem zasluga njene obmorske lege. Toda prav ta lega ji povzroča tudi največ težav. Eno je usklajevanje razvoja s pristaniščem, drugo zastarela in neustrezna infrastruktura. Njen razvoj ovira pomanjkanje prostora in stanovanj, na drugi strani je veliko neobdelanih zemljišč in veliko stanovanj praznih oziroma namenjenih oddajanju. Naloga župana tako z različnimi interesi prestreljene občine ni lahka in še manj hvaležna. Zanimalo nas je, kako uspeva Alešu Bržanu pluti po razburkanem morju med lokalno Scilo in državno Karibdo. Kdo in kako torej vodi Koper?
Je drugi mandat lažji ali težji od prvega?
Predvsem je različen. Lažji je s stališča javne izpostavljenosti, saj ni take polarizacije ljudi kot neposredno po volitvah v prvem mandatu, ko je šlo za tesno zmago. Težji pa je, ker se soočamo z izzivi, o katerih se nam v prvem mandatu niti sanjalo ni: še zmeraj smo v post kovidnem obdobju inflacije, draginje in posledic vojne v soseščini… ljudje smo očitno začeli izgubljati tudi vojno, ki smo jo napovedali naravi. Že zaradi teh okoliščin se moramo s projekti prilagajati.
Pričakovali bi, da lažje pridete do odločujočih v vladi, ker imate podporo Gibanja Svoboda. S kom se lažje pogovarjate, s premierjem Golobom ali vašo bivšo sodelavko Tamaro Kozlovič?
S predsednikom vlade ni bilo pravih priložnosti za poglobljen pogovor. Se pa veliko pogovarjam s poslanci, tudi z ministri. Problem niti ni, kako priti do ministra, saj smo do njih prihajali tudi prej. Večji problem je, da se je že prej zamenjalo preveč ministrov. Samo v enem mandatu so se zamenjali trije predsedniki vlad in njihove ekipe. Ministri se menjajo, vsak pa ima malce drugačno vizijo. V takih okoliščinah je reševanje strateških problemov neke vrste Sizifovo delo. Zato si želim predvsem stabilne vlade.
Prišli smo v fazo, ko mi razlagamo marsikateri državni instituciji, kaj je treba narediti za to, da pridemo do cilja. Če je občinska oblast bolj stabilna kot državna, se državni uradniki učijo od nas, ki imamo že več izkušenj. Gre pa na koncu vedno za nenehno usklajevanje, ki pa je seveda lažje, če v njem kot vmesni člen sodeluje tako učinkovita poslanka, kot je mag. Tamara Kozlovič.
O določenih temah smo mediji kritični že dolgo (železnica, vodovod, cesta…). Je za to odgovorna državna politika ali ste premalo aktivni (prodorni) v občini?
Dejstvo, da so največji problemi naše lokalne skupnosti problemi, ki jih je dolžna rešiti država, priča o tem, da občina svoje naloge dobro opravlja. Zelo velik razvojni preboj smo v Kopru naredili v zadnjih 5 letih. V prejšnjem mandatu smo v občinske projekte investirali kar 119,5 milijona evrov, kar je največ v zgodovini Kopra. Zgradili smo šole, garažni hiši, plažo, parke, kanalizacijo, ceste, športno infrastrukturo … stotine stvari, za katere sem na volitvah prevzel odgovornost. Nimamo pa pravih vzvodov za reševanje problemov, ki so v rokah ljudi na drugih položajih. In od njih je odvisno, koliko se katera zgodba ponavlja ali uresničuje, ne glede na to, kako odločno zahtevamo rešitve. Desetletja neuspešnih pritiskov iz Kopra kaže, da ne bi bilo nič drugače, tudi če bi vsako jutro čakal pred ministrovo pisarni v Ljubljani in ga vlekel za rokav.
Vlada očitno ne vidi teh problemov kot svojih, čeprav je v svojih izjavah naklonjena nujnemu reševanju problemov. Problem tranzitnega prometa v hrvaško Istro je star vsaj 20 let.
Ne samo toliko.Videl sem osnutek trase iz leta 1975, torej je star že 50 let.
Seveda, 20 let se mečka državni prostorski načrt. Kaj se bo zgodilo torej s tem DPN in cesto iz Kopra do Dragonje?
Mora se nekaj zgoditi, ker je stanje iz leta v leto slabše. Več je turizma, več je tovornih vozil, več je občasnih prebivalcev. Vsega je preveč za ceste, ki se ne spreminjajo.
Aprila je ministrica za infrastrukturo govorila, da bomo počakali, kaj se bo pokazalo s prometom po odprtju meje s Hrvaško in se bo šele po rekonstrukciji Šmarske ceste štelo promet, če je res tak problem na cestah. Je štetje prometa res potrebno?
Pri tej informaciji prevzemam del krivde nase, ker je prišlo do manjšega nesporazuma, ko se je začel dialog s civilno iniciativo. Takrat sem privolil v to, da bi projekt nove tranzitne ceste do Dragonje načrtovali tudi na podlagi stanja po izvedbi načrtovanih posegov na obstoječi Šmarski cesti. Nikakor pa nisem pričakoval zamrznitve projekta tranzitne ceste, zgolj dodatno preveritev aktualnega predloga za rešitev tranzita. Vsi podatki in vse študije kažejo, da gre zastavljeni projekt v pravo smer.
V kateri fazi je zdaj projekt?
Nekako pri zadnji desetini izvedbe DPN. Počasi bi ga le morali pripeljati do konca. Koper – Dragonja se mora peljati naprej, ministrstvo mora voditi vse postopke, da se čim prej sprejeme državni prostorski načrt. V tem mandatu. Če bo treba, bom občinskemu svetu predlagal, naj preprosto povozi mojo izjavo, ki je povzročila ta nepotreben nesporazum.
Pred tem pa pričakujemo še rekonstrukcijo Šmarske ceste. Kdaj?
Vsako leto rečejo naslednje leto, zato lahko tudi jaz rečem tako: začetek prihodnjega leta. Postaja pa z vsakim zamujenim letom bolj jasno, da rekonstrukcija Šmarske ceste ne more rešiti problema tranzita. Seveda pa to investicijo podpiram, saj nove tranzitne ceste ne bo še vsaj deset let. Katerikoli začasni ukrep bo dobrodošel, čeprav ne bo trajno rešil problema.
Kaj pa vaša zahteva za ukinitev vinjet?
Če bi bil tujec, ki iz Italije potuje na Hrvaško, ne bi videl smisla v nakupu vinjete za sedem kilometrov dolg cestni odsek. Če bi bil ta odsek daljši za deset kilometrov in bi me pripeljal neposredno do Hrvaške, potem bi bilo drugače. Tedaj bi imele vinjete smisel.
Ali pričakovana izguba prihodkov z vinjetami za Dars odtehta interes domačinov, ki živijo ob teh cestah?
Ne. Naš čas, ko čakamo v koloni, je tudi nekaj vreden. Da o ogljičnem odtisu ne govorimo.
Je razprava o vinjetah končana?
Mi bomo vztrajali. Ni pa bila nobena vlada doslej naklonjena razvinjetenju hitre ceste v tem prostoru.
Kaj pa priključek v Luko Koper?
Tu smo bliže rešitvi. Vrstni red se je malce spremenil. Prednost ima zdaj srminska vpadnica. Sicer bi prenova bertoške vpadnice povzročila prometni kolaps, ki bi trajal več mesecev. Že zato je bolje, da se najprej izvede načrtovana srminska vpadnica, pa čeprav se zamakne za eno leto.
Kdaj naj bi jo začeli graditi?
Vlogo za gradbeno dovoljenje so že oddali, začetek gradnje torej pričakujem prihodnje leto.
Letos je Istra ubežala suši. Zasluge za dež ima, kot smo slišali, tudi direktor Rižanskega vodovoda, ki je menda (nekoliko v šali) dal za mašo. Kaj pa naslednja leta?
Hrvati so povečali svoj sistem, da nam lahko dobavijo nekaj več vode. Vzpostavili smo staro povezavo z Italijo, od koder lahko dobimo 15 litrov na sekundo. Torej nekaj malega več vode lahko zagotovimo v primeru suše, kakršno smo imeli lani, a vendarle več, kot lahko pripeljejo cisterne. Pripravlja se projekt, ki bo deležen evropskih nepovratnih sredstev, ampak to so projekti, katerih uresničitev bo trajala več let.
Bo četrta vrtina z novim črpališčem Klariči v Brestovici pri Komnu zgrajena prihodnje leto? Tako so lani vsi obljubljali.
Ne vem. Ampak ta vrtina sama po sebi ne pomeni nobenega dodatnega litra vode več za Istro. Prispevala bo predvsem k bolj stabilni oskrbi za Kraški vodovod, bo pa posledično manjše tveganje za nas.
Ali je cena vode, ki jo prejme Ista s Krasa še problem?
Nismo se še dokončno dogovorili. Nazadnje smo sedeli skupaj pred nekaj dnevi.
V čem je pravzaprav problem?
Njihovo stališče je, da Rižanski vodovod plačuje prenizko ceno za vodo s Krasa. Mi se s tem ne strinjamo, ampak jih skušamo razumeti. Naročili smo tretjega izvajalca, da pripravi elaborat o primerni ceni. Zdaj pilimo in usklajujemo stališča. Mi smo zanje velik odjemalec, saj jemljemo približno četrtino njihove vode. Oni pa so za nas manjši dobavitelj, saj nam v povprečju dobavljajo manj kot 10 odstotkov vode (poleti je ta delež večji). Vidimo, da bi nam radi obesili še kak dodatni strošek. Mi to vodo rabimo, oni pa jo imajo, kar pomeni, da imajo malo boljše pogajalsko izhodišče.
Zakaj je bruto domači proizvod koprske občine pod slovenskim povprečjem? In kaj bi morali storiti, da bo drugače?
Luka Koper je največji pospeševalec gospodarskega razvoja v občini. Kaže, da bo tako še sto let. Usmerjamo naše gospodarstvo tudi v turizem, vendar je njegov delež manj pomemben. Natakarji in receptorji nimajo visokih plač. Ne bi pa bilo dobro, če bi se preveč podredili turizmu. Imamo izjemen potencial za razvoj drugih, novih gospodarskih panog, vendar mora občina zagotoviti prostor zanje. Dotlej se razvijajo predvsem mikro podjetja.
Nimate prostora ali nimate prostorskega načrta?
V OPN je bil prostor predviden za te namene v bližini Bertokov. Če pa si prebivalci teh sprememb ne želijo, jih vanje ne moremo siliti. Zato iščemo nove priložnosti. Če drugih panog ne bomo spodbujali, nam ostane poleg logistike samo še turizem.
Kje je natančneje predviden prostor za razvoj gospodarstva?
V prvem osnutku OPN je bilo mišljeno v nadaljevanju Kemiplasa, v Dekanih, širitev za obrtne in proizvodne dejavnosti, na območju Bertokov pa poslovni center. Tam naj bi v desetih letih razvili dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, ki bi zaposlovale visoko kvalificirano delovno silo, ki je tukaj primanjkuje.
Zakaj bi ti delavci prišli sem?
Obstajajo podjetja in tuji investitorji, ki bi lahko zgradili tehnološki park.
Iz katerih panog?
Informacijske tehnologije v pretežni meri. Želimo si več inženirskih podjetij. Ponuditi moramo prostor (deset ali 20 hektarjev velika zemljišča), od univerze pa pričakujem kader, ki ga za zdaj še ni. Verjetno bodo prihajal tudi iz tujine.
Pa saj ima univerza fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije…
Škoda je, da jih tukaj izobražujemo, potem pa gredo v službo drugam, ker pri nas ni zaposlitev zanje. Želimo si, da bi bila univerza še bolj prilagodljiva, ker je tako majhna, da lažje usmerja svoje programe v to, kar skupnost potrebuje.
Pa si prebivalci želijo takih podjetij?
Ne smem se spraševati le tega, kako bi prebivalcem Kopra ustregel danes. Vprašati se moram, kaj si oni želijo za svoje otroke: projekte za desetletja naprej, ali pa bodo ostali pri Luki, špediciji in turizmu. Verjamem, da si starši želimo, da bi naši otroci imeli več priložnosti doma.
Kako je z evropskimi sredstvi? Istra je znana kot ne najboljši koristnik evropskih sredstev, recimo za prenovo zgodovinskih mestnih jeder. Koliko evropskega denarja je Koper prejel v prejšnjem mandatu?
Če se prav spomnim, smo več kot podvojili pridobljeni znesek. Prejeli smo 28,6 milijona nepovratnih evrov, medtem ko je v mandatu pred tem ta znesek znašal le 11,5 milijona evrov.
Kako komentirate, da je ministrstvo za gospodarstvo lani in letos za razvoj turizma v državi namenilo 142 milijonov evrov, istrski turizem, ki ustvari več kot petino turističnega prometa v državi, pa bo deležen enega odstotka teh sredstev?
Ta podatek za Koper ni tako zelo pomemben, saj imamo že sedaj več gostov, kot jih lahko pri nas prespi. To, da smo še vedno v prvi vrsti pristaniško mesto in ne izrazito turistična občina, potrjuje tudi dejstvo, da nastanitvene kapacitete ne ustrezajo povpraševanju. Lahko imamo lepe plaže in urejeno okolico, ampak če ne zmoremo zagotoviti, da bodo gostje turistično takso plačevali v naši občini, ne vem, zakaj bi sploh kandidirali za ta sredstva. Če bi s tem denarjem lahko zasebniki zgradili kak hotel, mi je žal, da se tega ne izkoristi.
Kako pomemben je turizem za Koper?
Velik potencial za razvoj ima, glede na naravne in druge možnosti. Toda lokalna skupnost lahko naredi le en del, drugega bi morali ustvarjati ponudniki. Če imate v mislih, da bi morali imeti v Kopru še več prireditev, bi jaz odgovoril, naj morda kakšno prireditev za svoje goste organizirajo in (so)financirajo sami. Danes je namreč mentaliteta ponudnikov taka, da je dovolj, da preuredijo stanovanje v turistično nastanitev. Vse ostalo, dodatna parkirišča, širše ceste, prireditve, vsa komunalna infrastruktura bistveno večjih dimenzij, kot bi jo sicer potrebovali občani … pa je naloga občine.
Ali ni to logično?
Nikakor. Turizem mora prispevati k blaginji skupnosti, ne pa zavirati njenega razvoja. Zelo spoštujem delo, ki ga naši turistični delavci vlagajo v to, da se gostje v Kopru počutijo prijetno in od nas odhajajo zadovoljni, ne sprejemam pa miselnosti, da so prihodki od turizma zasluga gospodarstva, stroški pa stvar občine.
Kdo ureja plaže?
Urbani obmorski park smo naredili predvsem zaradi naših prebivalcev. Pred leti so se Koprčani hodili kopat v sosednje kraje, danes velik del Koprčanov ostaja v Kopru. Seveda prihajajo tudi kopalci iz drugih delov Slovenije ali tujine in zelo dobrodošli so. Skrbi me, ker zanje ni hotelov, priložnost pa izkorišča vse več tistih, ki na različne načine (Airbnb) oddajajo stanovanja. Ta oblika pa prazni, duši in ubija mestna jedra. Preoblikovanja stanovanj za turiste je treba na nek način omejiti. Zakonske podlage za to nimamo. Moj predlog marsikateremu ministru je bil, da bi morala imeti vsaka turistična nastanitev zagotovljena svoja parkirna mesta tudi za goste. Na ta način bi uravnavali pretirano ponudbo turističnih stanovanj.
Nobenega problema ni, če kdo oddaja stanovanja (s parkirišči, seveda) zunaj mesta turistom. V starem mestnem jedru pa to je problem. Nastanitve želimo zato usmerjati v hotele na obrobje mestnega jedra ali na podeželje. Bolj kot večje število gostov bi radi dosegli večjo kakovost turistične ponudbe.
No, saj zato pa bi bilo dobro, da bi od države prejel tudi v Koper več sredstev za spodbujanje turizma.
Koper je razmeroma uspešen pri pridobivanju državnih sredstev, tudi ko gre za turizem. Letos bomo tako s pomočjo ministrstva za gospodarstvo izpeljali projekt Vstopna točka Kraški rob. Ampak za razvoj gospodarske dejavnosti mora svoj del dodati gospodarstvo. Srečen sem, da je na primer Vodišek zgradil hotel, nesrečen pa, da Grafist razmišlja o tem, kako bi namesto zastavljenega hotela v Solisu spremenil namembnost tega dela objekta v stanovanja.
Imate kakšno strategijo glede turizma? Kaj in v kakšno smer boste razvijali turizem?
To nalogo sem skoraj v celoti zaupal podžupanji Mateji Hrvatin Kozlovič, ki ima na tem področju več izkušenj od mene. Strategija se pripravlja, s podrobnostmi pa še nisem seznanjen, ker še ni izdelana do te mere.
Kaj menite o križarkah, ki so marsikje po svetu trn v peti prebivalcem?
Ponekod so sprejete, drugod ne. Tako hudih vplivov na naše ožje okolje pa tudi ni, kot razglašajo nasprotniki. Za zdaj prihodi križark še ne obremenjujejo Kopra pretirano. Načrte o izhodiščni luki pa je bolje ustaviti, še preden do njih pride, saj Koper nima zadostne infrastrukture, da bi prenesel kaj takšnega. Že sedanji razmeroma množični obisk številne moti. Ko so govorili, da je turistov za 15 odstotkov manj, sem si skoraj oddahnil, saj jih toliko kot jih je bilo v času bonov, ne moremo primerno oskrbeti. Mislim, da si smemo privoščiti nekoliko bolj umirjeno življenje poleti. Rast turističnega obiska ne sme biti višji od naše pripravljenosti, da jih sprejmemo.
Ljudje kupujejo stanovanja, ker na ta način vlagajo svoje prihranke, ki na bankah sicer izgubljajo vrednost.
Res je. Ampak to ne pomeni, da teh stanovanje ne morejo oddati stalnim prebivalcem, ljudem ki v mestu živijo in delajo. Morda bi bil zaslužek nekoliko manjši, kot če bi oddajali turistom, ampak naložba bi se jim še vedno izplačala. Dokler pa lahko stanovanja brez omejitev oddajaš turistom in to pogosto tudi na črno, do tedaj bomo priče nepredvidljivemu razvoju turizma.
Ali menite, da bo prišlo do združitve štirih turističnih organizacij v Istri?
Zgodovina kaže, da so bile zmeraj težave z organizacijami turističnih združenj. Z nobeno niso zadovoljni. Nismo še našli skupnega recepta. Destinacija je ena. Če kdo spi v Kopru ali Izoli in gre na plažo ali sprehod v Piran, mu bo vseeno, kakšno organiziranost lokalne turistične organizacije imamo. Seveda bi bilo smiselno povezati promocijske aktivnosti. Zagotovo bo boljše odgovore na to vprašanje podala strategija razvoja turizma Istre do leta 2030, ki je v izdelavi.
Kako ste zadovoljni s sodelovanjem z Luko Koper?
Vsak sosed, ki kaj dela na svojem dvorišču, moti soseda. Tudi Luka moti prebivalce, Vsaka ladja ropota, vsak dogodek ima vpliv na okolje. O tem se nenehno pogovarjamo in dogovarjamo.
Gre lahko razvoj pristanišča v nedogled? Bi pristali tudi na 80 milijonov ton pretovora (zdaj ga je nekaj čez 23 milijonov ton)?
Če bo Luka usmerila pretovor tako, kot načrtuje sedaj, v dejavnosti, ki so manj moteče, je prostora za razvoj še veliko. Zdajšnji odnosi med občino in Luko so zgledni. Sestajamo se redno. Ob mestu bo zrasel potniški terminal, ki bo nekakšno vmesno območje med mestom in pretovornim delom. Luka veliko pomeni mestu, tukaj so delovna mesta in opora družbenemu življenju.
V občini je veliko neobdelanih kmetijskih površin, bi lahko zagotovili vrtičke za meščane?
Večji del neobdelanih zemljišč je v lasti sklada kmetijskih zemljišč in je to vprašanje zanje. Sklad ima svojo politiko, ki je včasih ne razumem. Če hočeš biti najemnik, moraš imeti status kmeta. Sklad noče vrtičkarjev, ampak kmete. Projekt vrtičkov za meščane pripravljamo. V prejšnjem mandatu smo kupili zemljišče nad Olmom (Lantana). Projekt je bil malce prebogato zastavljen, zato smo ga razdelili na faze. Tretjina teh zemljišč je pripravljenih na razpis za pridobitev sofinanciranja.
Kakšna dejavnost bo v bivših prostorih uprave za pomorstvo? Tam bi lahko bil muzej Luke Koper, muzej Rexa, Tomosa, informativni center za promocijo mesta …
Vse kaže, da bodo v prvem nadstropju in mansardi pisarne Zavoda za varstvo kulturne dediščine, v pritličju pa bo tudi nekakšen informativni center. V MOK smo si sicer prizadevali, da bi ta objekt prevzeli v svojo last in sami odločali o njegovi rabi, je pa za nas sprejemljivo tudi, če je lastnik država. Vsak objekt, ki kakovostno služi javnosti, brez da bi obremenjeval občinski proračun, je za nas dobrodošel. Dajmo priložnost zavodu za kulturno dediščino.
Kdaj bo Koper dobil nov zdravstveni dom?
Pred kratkim smo naročili izdelavo projektne dokumentacije pri zmagovalcu natečaja in zagotovo bomo objekt začeli graditi že v tem mandatu. Zdravstveni center bo stal v bližini poslovnega objekta Barka, naložbo ocenjujemo na kakih 20 milijonov evrov. Vanj bi preselili zdravstveni dom iz mestnega jedra in ambulante, ki so sedaj razpršene po mestu. Na Bonifiki ostaja zdravstveni dom in seveda na podeželju obstoječe ambulante in nove ambulante, ki jih urejamo.
Kako se bo zaključil natečaj za ureditev t.i. »kozjega otočka« pred urbanim obmorskim parkom?
Najverjetneje ga bomo nekako ozelenili, morda zasadili drevo. Imam občutek, da karkoli drugega ne bi bilo dobro sprejeto. Ne želim, da bi ta otoček postal povod za prepire med nami. Naj postane lepo turistično obeležje za sliko za spomin.
Urejanje obale od Žusterne proti Izoli zamuja. Zakaj?
Objava arhitekturnega natečaja je v teku. Potem bomo izbrali rešitve. Velikih posegov ne bo. Želim si postavitev kakega lesenega pomola in da bi po možnosti preusmerili vsaj del kolesarske poti s sedanje ceste za pinije, med pinije in klif, zato da bi dobili več razbremenjenih in umirjenih površin za sprehajalce, kopalce in druge, ker je včasih na tej obali kar precejšnja gneča.
Kdaj bo Markovec dobil obljubljeno dvigalo ali vzpenjačo?
To bo dvigalo do parka pri osnovni šoli A. Ukmarja, kjer po navadi zakurijo prvomajski kres. Želja je, da se zgradi leta 2024. Nekaj se je zavleklo pri zemljišču na spodnjem delu, ki je še vedno v lasti Darsa. Dars uradno nima nič proti temu, da zemljišče prenese na državo, ta pa nam ga bo dala v upravljanje.
Koliko bo dvigalo stalo?
Manj, kot je bilo predvideno, Čeprav so cene zrasle, še vedno govorimo o znesku okoli treh milijonov evrov. Dvigalo mora biti zgrajeno tako, da bo lastnik zemljišča (Milan Mandarić) imel možnost gradnje hotela.
Kakšne prireditve si želite na Titovem trgu?
Ge za najlepši zgodovinski trg v Sloveniji, na katerem bi morali imeti pretežno posebne dogodke višje kulturne vrednosti. Raznim Severinam, Bešlićem in drugi pop glasbi pa nameniti druge mestne površine. Na primer prenovljeni Muzejski trg, ali pa Ukmarjev trg ob morju.
Imate krog ljudi, s katerimi se posvetujete glede svojih odločitev?
S komer koli se pogovarjam, mi lahko pomaga razmišljati o odločitvah. Moteče je, ker ljudje pogosto zelo površno poznajo kompleksen problem in menijo, da imajo zanj enostavno rešitev. Te so zelo redke, a včasih res obstajajo. Pred kratkim mi je tako piranski župan odprl oči pri problemu urejanja deponije za zapuščena vozila. Na njej imamo več kot 50 vozil, ki se jih v skladu z občinskim odlokom nikakor nismo mogli znebiti. Šele sedaj pa smo ugotovili, da smo ves čas slepo sledili zapletenemu odloku, namesto da bi se oprli na zakon, ki nam omogoča uničenje zapuščenih vozil že po treh mesecih.
Kaj bo po vaše zaznamovalo vaš drugi mandat?
Za zdaj se še ne vidi, ampak drugi mandat mora zaznamovati to, da bomo manj gradili in več sadili. Naša prva naloga postaja zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb. Prednost mora dobiti zelena infrastruktura. Najti moramo čim več rešitev, da si olajšamo bivanje ob sušah, poplavah in drugih podnebnih vplivih. Doseči moramo politično soglasje, da je včasih treba žrtvovati parkirišče, tribuno, sedež v gledališču za reševanje narave, ki nam sedaj očitno lahko v enem dnevu odnese vse, kar smo gradili celo življenje.
Bo zaradi tega manj stanovanj?
Ne bo jih manj. Eno pa mora biti jasno: to kar gradi občina, je lahko samo korekcija trga, namenjena najšibkejšim in mladim. S tem namenom pravkar zaključujemo gradnjo 166 javnih najemnih stanovanj v soseski Nova Dolinska. Jasno je, da bomo s tem projektom le ublažili stanovanjsko stisko naših občank in občanov in da mora določeno število novih stanovanj prispevati tudi trg. Zavedam se, da naš prostor ne prenese pretirane pozidave in da vseh apetitov po novogradnjah ne moremo zadovoljiti. Si pa ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da s pretiranim omejevanjem stanovanjske gradnje dvigamo cene obstoječih stanovanj v nebo in spet potegnejo kratko najšibkejši v skupnosti.
Kako ste zadovoljni z delom kulturnih zavodov? Boste podprli načrt gledališča za otroke?
Gledališče Koper ima težavo: vedno večje stroške in sorazmerno manjši obisk, skupaj bi morali iskati nove vsebine, ki pa jih zelo težko izpeljejo. Iščejo nekaj novega, namesto, da bi se reorganizirali in bolje opravljali svoje delo. Sicer pa moram biti kot župan v izhodišču nezadovoljen z delom zavodov. Ne gre za to, da zavodi ne bi opravljali svojega dela, želim si le, da bi z javnimi sredstvi in financami upravljali bolje kot doslej. Vedno smo v precepu, kdo naj vodi te zavode: menedžer ali nekdo iz stroke, ki jo pokriva zavod. Smo se že pogovarjali v prejšnjem mandatu o povezovanju zavodov, vendar politika ni bila za to in je raje ostala za občinskimi plotovi.
Boris Šuligoj in Tomaž Perovič
