Prvi teden je opravila en trening na dan, zdaj trenira dvakrat na dan. V dopoldanskih terminih ji na treningih družbo dela sin. Ni preprosto, ampak s pravo volje je vse mogoče, pravi športnica.
“Že takoj po porodu sem se super počutila in ni bilo nikakršnih težav. Če bi bilo po moje, bi se vrnila že po dveh tednih. Vedela sem, da tega ne smem,” razlaga Anja Osterman in dodaja, da je seveda počakala dovoljenje zdravnika.
“Sina vzamem s seboj. Prilagajam se njemu in nimam točne jutranje ure. Trening je lahko dolg 45 minut, včasih tudi uro in pol. Pri popoldanskem treningu mi pomaga partner, saj on skrbi zanj. Vse je mogoče, če je volja in želja. Zagotovo ni preprosto, ampak je mogoče,” še pravi 30-letna Koprčanka.
Že pred treningi na vodi je olimpijka iz Tokia delala vaje za trebušne mušice in tudi jogo. “Zaradi nosečnosti in daljšega premora sem izgubila nekaj moči in vzdržljivosti. Zmorem vse, ampak imam manj moči. Torej nisem še tako hitra in močna. Računam, da se bom v mesecu vrnila na tisto raven. Vse ob svojem času.”
Plan treningov za olimpijske kvalifikacije, te bodo 8. in 9. maja prihodnje leto v Szegedu na Madžarskem, pa bo začel dobivati obliko v soboto, ko se bo na Slovaškem sestala s trenerjem.
Po Parizu se bodo ponujale tudi olimpijske igre v Los Angelesu 2028. “Dokler bom lahko res v vrhunski formi, pa bom nadaljevala. Ko bom videla, da mi ne gre več ali da me otrok potrebuje, bom odnehala. Ne bom veslala v nedogled in ne bom vztrajala za vsako ceno. Morda bom vztrajala še eno olimpijsko obdobje.”
Zgled za vztrajanje in vrnitev ima v lastni reprezentanci. V Tokiu je pred dobrima dvema letoma na OI nastopila skupaj s Špelo Ponomarenko Janić, ki ji je po porodu prav tako uspela vrnitev med najboljše.
Neustavljiva veslačica Špela Ponomarenko Janić: Zaljubljena v šport in življenje
