To smo doživeli tudi sredi letošnjega oktobra, ko se je ozračje v le enem dnevu ohladilo za deset stopinj. Ob tem pa z roko v roki pride tudi sprejemanje težkih jutranjih odločitev, kako obleči sebe in otroke. Zjutraj si oblačimo bunde, superge, dopoldne nam je dovolj že majica z dolgimi rokavi, kosilo prepoteni čakamo v kratkih rokavih, zvečer pa se ob kaminu grejemo v puloverjih in debelih nogavicah. In ravno to je tudi razlog, da zaradi hitrih vremenskih razmer, ki se spreminjajo skorajda iz ure v uro, marsikdaj v tem obdobju zbolimo. Virusi, ki povzročajo prehladna obolenja, so na pohodu, zato so obvezna oprema robčki, vitamini, čaj z medom in počitek. Tako bo najbrž ostalo vse do marca in tega se še kako dobro zavedamo starši vrtčevskih otrok. Pa ali so miti, ki se o prehladih ljudsko prenašajo od ust do ust, sploh resnični? Preverimo.
- Prehlad povzroča mrzel zrak.
Ni res. Oh, le kdo se ne spomni naših zlatih non in mam, ki so nam ob prvi burji prepovedale izhode, če pa so nas po kakšnem čudežu le spustile ven, so nam hlače potegnile do vratu, v njih zatlačile spodnje majice in puloverje in nas zavile s šalom tako, da so izpod njega kukale samo še oči. Seveda so poskrbele, da nas ne bo zeblo, ampak naj vas potolažim, da hladno ozračje in nizke temperature ne povzročajo navadnega prehlada. Za to so krivi virusi. Je pa res, da če nas zebe, lahko to oslabi naš imunski sistem. Tako da lahko kar pogumno svoje otroke pustite, da se zunaj, primerno oblečeni seveda, igrajo v vsakem vremenu.
- Pri prehladu pomagajo antibiotiki.
Ne drži. Prehlad povzročajo virusi, ki pa jih z antibiotiki ne uničimo, saj delujejo samo, ko je okužba bakterijska.
- Vitamin C pozdravi prehlad.
Delno drži. Navada je, da takoj, ko smo prehlajeni, posežemo po pomarančah, mandarinah, limoni, ki vsebujejo vitamin C, saj naj bi to pozdravilo naš prehlad. Vitamin C ga sicer ne pozdravi, ampak pripomore k okrepitvi imunskega sistema, ki se potem lažje bori proti virusom in je čas trajanja obolenja krajši, potek bolezni pa lažji.
- Športna aktivnost pripomore k temu, da prej ozdravimo.
Ne drži. Telo med prebolevanjem okužbe, pa tudi če je to samo prehlad, potrebuje počitek, da lahko vse moči usmeri v boj proti virusu. Športna aktivnost, ki je sicer ko smo zdravi zelo priporočljiva, pa med prehladom le še dodatno obremeni telo in lahko vodi tudi do resnejših zapletov, kot sta bronhitis ali pljučnica.
- Goveja ali kokošja juha pomagata pri ozdravitvi.
Delno drži. Še en recept, ki so se ga posluževale naše none je, da so takoj, ko se je v družini nekdo prehladil, skuhale govejo ali kokošjo juho, ki naj bi odplaknila stran vse simptome prehlada. Sicer ne drži, da juha prehlad pozdravi, ampak pripomore k zadostni hidraciji in redči sluz. Prav tako je v juhi kuhana tudi zelenjava, od katere prejmemo potrebne vitamine. Sicer pa med stare recepte za prvo domačo pomoč ob prehladu spadajo tudi karamelizirano mleko, ingverjev čas, sirup iz medu in črne redkve, grgranje slane vode, inhalacije.
Še nekaj zanimivosti
- V življenju povprečno prebolimo 200 prehladov.
- Stres poveča možnosti za nastanek prehlada in gripe, saj zmanjša splošno telesno odpornost.
- Pri kadilcih je lahko potek prehlada daljši in hujši.
Vsako leto znova lahko marsikje na internetu, televiziji, letakih, plakatih preberemo nasvete, ki nam pomagajo, da se s preventivnimi ukrepi zaščitimo pred okužbo:
- Pogosto si umivajte roke.
- Izogibajte se zaprtih prostorov, v katerih se zadržuje veliko število ljudi (trgovine, pošte, čakalnice …).
- Ne dotikajte se nosu in oči, saj lahko s tem prenesete viruse na očesno sluznico.
- Uporabljajte papirnate robčke, ki jih po uporabi zavržete.
- Uživajte raznovrstno sezonsko, lokalno zelenjavo in sadje.
- Poskrbite za kvaliteten spanec (8 ur), hidracijo in redno telesno aktivnost, ki pa naj ne bo prenaporna.
- Dihajte skozi nos, saj je sluznica »filter« za viruse.
