Izolski župan Milan Bogatič poudarja, da morajo do konca leta 2024 sprejeti občinski prostorski načrt (OPN). Ta je ključ, ki odpira številna vrata do novih razvojnih poglavij v Izoli. Resno so se lotili protipoplavnih načrtov in prav lahko se zgodi, da tudi pri tej nalogi prehitijo sosede. Iz zagotovil župana sklepamo, da se v Izoli ceneje zadolžujejo kot Pirančani. Glavni razvojni adut v Izoli ostaja turizem. Župan je v pogovoru za Obalo Plus najprej odločno zavrnil govorice o svojem odstopu.
To, da bi odstopil, ne drži. Nekdo me je spraševal, če sem bolan. Kako lahko to govoričijo, saj niti k zdravniku ne hodim. Zakaj bi odstopil? Če sem zagrizel v to jabolko, bom to počel še tri leta.
Nekateri Izolani menijo …
… Da sem prestar?
Ne zaradi starosti, ampak zato, ker funkcijo opravljate nepoklicno. Zdi se jim, da bi bili bolj pri stvari kot poklicni župan.
Ni res. Morda bi bilo še manj prisoten, saj bi imel glede na svojo starost pravico do 45-dnevnega dopusta. V pisarno hodim ob osmih, skoraj vsak dan imam obveznosti še popoldan in v večernih urah. Zakaj bi bil zaposlen, če sem tako in tako cele dneve na občini in sem na ta način manjši strošek za proračun.
Poleg pokojnine prejemate še nagrado za opravljanje funkcije.
Po zakonu o lokalni samoupravi dobim še 50 odstotkov osnovne županske plače, brez vseh dodatkov. In to znese 1337 evrov.
Problem je v tem, da sta tudi obe podžupanji nepoklicni.
Iz proračunskega načrta za 2024 je videti, da nameravamo zaposliti še enega podžupana. S tem se ukvarjam že pol leta. V mislih imamo več kandidatov, vendar je lahko le iz vrst svetnikov.
Imena še nimate?
Dokončnega dogovora še ni.
Predvidevate še katere druge spremembe v kabinetu ali v občinski upravi?
Sprememb je bilo že kar nekaj. Imamo novo direktorico uprave, pravnico Melito Osvaldič. Novost bo tudi ustanovitev občinskega stanovanjskega sklada, da bi bolje gospodarili s stanovanji in s financami. Na leto za občinska stanovanja porabimo 550.000 evrov brez investicijskega vzdrževanja.
Slišati je precej hudih besed na račun poplav. Kako boste rešili Izolo ped poplavami?
Čakamo na dokončanje protipoplavne študije. Študija naj bi zajela problem poplav še posebej, ko sovpade visoko plimovanje morja z veliko količino dežja. Poleg poplav bi reševali tudi vprašanje hudournikov, ki zalijejo Izolo s hriba.
Ena od možnih rešitev bi bila, da bi za začetek sanirali 20 jaškov za meteorne vode. V najbolj kritičnem jašku pa namestili dve dodatni tlačni črpalki. Ti bi, kljub plimi in vdiranju vode skozi meteorne kanale v mesto, z večjim pritiskom potiskali meteorno vodo iz mesta v morje.
Kdaj naj bi s temi ukrepi začeli?
Z ukrepi bi morali začeti že prihodnje leto, vendar je predpogoj projekt in finančni načrt. Mislim, da projektiranje ne bi smelo vzeti leto dni časa.
Koliko je škode zaradi poplav v Izoli?
Okoli 705.000 evrov je popisane škode iz avgustovskih poplav. Čakamo, da se popis pregleda in potrdi na državni ravni, potem bodo tudi izolski oškodovanci deležni.
30. novembra boste na občinskem svetu sprejemali proračun za prihodnje leto. Katere so najšibkejše točke tega proračuna?
Največji problem je, ker je premalo prihodkov.
Kaj ste podedovali od prejšnjega župana?
Prejšnji župan ni poskrbel, da bi pravočasno sprejeli proračun za 2023, zato je 16. decembra lani sprejel sklep o začasnem financiranju. To je bil šok za vse proračunske porabnike. Najprej smo ugotovili, da je bilo načrtovanega za 19 milijonov evrov preveč. In je bilo treba to uravnovesiti z razpoložljivimi prihodki. Poleg tega je bilo še za 7,5 milijona evrov »predobremenitev«. Proračun za letos smo uspeli sprejeti šele 23. marca.
Letos ste od prodaje nepremičnin pričakovali 1,65 milijona prihodkov. Koliko ste uspeli uresničiti?
Zdaj imamo za skoraj en milijon evrov prodanega premoženja. V tem letu bo še ena dražba, morda se bomo približali načrtovanemu znesku.
Načrtujete še večje prodaje premoženja?
V predvolilni kampanji je stranka Gibanje Svoboda obljubljala, da ne bomo prodajali Izole. Toda podedovali smo takšno stanje, da smo bili prisiljeni prodati nekaj stanovanj in starih stavb, ki jih občina finančno ne zmore obnoviti.
Ne bomo samo prodajali. Nekaj zemljišč (na Šaredu, denimo) moramo na novo parcelirati in odkupiti za ureditev ceste in infrastrukture. Šele potem lahko prodamo parcele.
Kaj nameravate prodati?
Tisto, kar lahko najbolje unovčimo: parcele, tudi nekatera stanovanja, ki so za občino samo strošek, saj so v tako slabem stanju, da se jih ne splača popravljati. S prihodki iz najemnin jih ne moremo niti vzdrževati. Prvega septembra je imela izolska občina 315 stanovanj. Ne moremo vseh tako vzdrževati, da bi bila dostojna za najemnike.
Ste ocenili, koliko bi jih prodali?
Če bi razmišljal kot občan in čisto ekonomsko, potem bi lahko prodali pol tega fonda.
Lista Izolani je temu nasprotovala.
Tudi sam sem bil osebno proti množični prodaji stanovanj in tudi med kampanjo sem govoril, da ne bomo vsega razprodali. Živim v mestnem jedru in vem, kako je, ko občina proda staro hišo, potem imamo naslednje leto v njej tri počitniške apartmaje. Vem, kakšen je bil Piran pred 60 leti, ker sem tam odrasel, in vem, kakšen je danes. Ne predstavljam si, da bo tudi Izola takšna. Prodajali bomo samo tisto, kar bo nujno. Morda stalnim stanovalcem, Izolanom, ki so zdaj najemniki in bi ostali v mestu.
Izolanom ne morete prodajati neposredno občinskih stanovanj. To ste vedeli še preden ste postali župan.
Od februarja 2019 sem bil predsednik nadzornega odbora Občine Izola. In eno od mojih poročil po nadzoru, dolgo 84 strani, ugotavlja netransparentnost delovanja občinske uprave v času dveh županov (Igorja Kolenca in Danila Markočiča). Od 73 prodaj in poslov smo izbrali 15 za nadzor in med temi ugotovili vrsto nepravilnosti. Od 14 prodaj na dražbi je bila samo ena s štirimi ponudniki, 13 so jih prodali po izklicni ceni prvemu ponudniku.
Brez dražbe?
Dažba je bila netransparentno objavljena na občinski spletni strani. Nanjo je prišel le po en ponudnik. To je tudi v nasprotju s priporočili Računskega sodišča.
Bi torej prodali polovico, kakih 150 občinskih stanovanj v Izoli?
Nikakor. Komunala Izola vsako leto pripravi oceno stroškov in predlog seznama prodaje, o katerem se potem odločamo.
Koliko jih nameravate prodati?
Ne verjamem, da jih bo več kot pet. Če bo treba. Nisem naklonjen prodaji. Smo pa prisiljeni vanjo, če nimamo drugih prihodkov. Za proračunske obveznosti je prihodkov premalo. Višja povprečnina nam bo prinesla okrog 390.000 evrov več na leto.
Koliko premoženja pa namerava občina kupiti?
Za okoli 300.000 evrov. To so zemljišča, ki jih potrebujemo. Seznam oddajanja in pridobivanja lahko še dopolnimo.
Držijo informacije, da boste letos iz EU prejeli le pol milijona evrov nepovratnih sredstev, prihodnja leta še manj?
Ne držijo. V letu 2023 bo teh sredstev 3,6 milijona. Samo na račun ribiškega pristanišča moramo decembra prejeti 2,1 milijona evrov.
Letos ste za investicije v proračunu predvideli 9,6 milijona evrov. Koliko jih boste uresničili?
Proračun za letos predvideva 9,81 milijona evrov naložb. Odprtih naložb je še za 1,5 milijona, pred dvema tednoma je bilo zaključenih za 7,25 milijona. Mislim, da se bomo približali načrtovanemu znesku.
Kaj vas čaka v naslednjih letih?
V prihodnjem letu je predvidenih 5,8 milijona evrov, za leto 2025 pa tri milijone evrov naložb, vendar ta znesek ni dokončen, ker čakamo, da bo država objavila razpise, na katere se bomo prijavili za nekatere naložbe.
Katere od teh se vam zdijo najpomembnejše?
Izolskim športnikom moram omogočiti kakovostnejše delovanje. Sedanjo dvorano ob Kraški ulici bi rekonstruirali in ob njej zgradili še eno, ki bi bila telovadnica za obe srednji šoli. Toda najprej moramo tu kupiti še en objekt, da bi zaokrožili celoto in pripraviti projekte. Druga naloga je dokončanje gasilskega doma, ki je na zunaj zgrajen, znotraj pa je »prazna hiša«. Zgornja etaža nima ometov niti inštalacije. V proračunu smo predvideli več kot 600.000 evrov za dokončanje in opremo. Šele potem lahko gasilce preselimo iz dosedanjega doma. V tem mandatu načrtujemo tudi nov dom upokojencev. Sedanji ne ustreza več sodobnim normativom. Dom bo zgradila država, to je obljubil svetovalec na ministrstvu za solidarno prihodnost, ko smo izbirali parcelo. Občina mora prispevati zemljišče.
Katera parcela je bila izbrana?
V bližini trgovine Spar ob Prešernovi cesti. Na lepem mestu, na ravnem zemljišču, ne pa na hribu, kot je predlagala prejšnja oblast.
Za koga bo ta novi dom upokojencev?
Vanj bodo preselili stanovalce iz obstoječega doma. Pogojeval sem, da mora stavba sedanjega doma ostati izolski občini. V naslednjem mandatu bi v teh stavbah uredili stanovanja za mlade. Enega od objektov zdajšnjega doma upokojencev pa bi lahko namenili univerzi za študentski dom.
Koliko stanovanj bi pridobili na ta način?
Morda 50. Imamo tudi krog izobraženih mladih ljudi, ki so se prisiljeni izseljevati. Tem bi radi omogočili, da ostanejo, zato načrtujemo blok s 34 stanovanji, projekti so že narejeni. Najemniki bi lahko odkupili stanovanja in del njihove najemnine bi se štel v odplačilo kupnine. Že v kampanji smo preverili, ali je to pravno vzdržno.
Kateri pa so vaši razvojni projekti, ki bodo omogočili zaposlitve in ekonomski razvoj?
Do konca leta 2024 moramo sprejeti OPN. Tako bi vzpostavili prostorske pogoje za gradnjo na degradiranih območjih. Imamo že zainteresirane investitorje, ki so si podajali kljuko moje pisarne in nam že predstavili, kaj bi gradili. To so bili lastniki območja nekdanjega Delamarisa in Rude.
Kaj pa bi gradili?
Predvsem turistične objekte, ne stanovanj. Stanovanja bi morali graditi izven starega mesta. Na primer ob Hoferju, kjer je že skoraj vse pripravljeno. Samo še gradbeno dovoljenje moramo pridobiti. Vrednost investicije je 4 milijone. Če bi eno tretjino stanovanj prodali, bi lažje financirali gradnjo stolpiča.
Kdo so lastniki omenjenih zemljišč za turizem?
Obiskali so nas predstavniki družbe Monetic (iz Kostićeve MK Group, op. avtorjev) in pred kratkim tudi Miha Kozamernik, ki predstavlja družbo Nordis. Na območju Rude bi gradili hotele. Gre za zelo veliko investicijo, ki naj bi bila vredna več kot 100 milijonov evrov.
Kaj pa na območju Delamarisa?
Tam bi družba Monetic gradila povsem drugače, vendar morajo dobiti podporo v OPN. Želijo si graditi nekaj, kar bi se zlilo s starim mestom, z največ dvema etažama in dvema podzemnima garažnima hišama, gradili bi ulice v slogu izolskega mestnega jedra, prireditveno dvorano, umeščeno v tovarniško halo … To so predstavili že maja. Takoj, ko bo prostorski akt sprejet, bodo projekt predstavili.
Ne bodo to apartmaji za trg?
Ne, oboji si želijo hotelska kompleksa. Ne vidim ovir za te načrte. Predvsem bi radi izkoristili termalni vrelec na tem območju.
Koliko je zadolžena občina Izola?
Konec leta bo zadolžena za 11,4 milijona.
To je precej več, kot je občina Piran, ki je 7,8 milijona evrov in plačuje 1,3 milijona anuitete.
Očitno so najeli dražje kredite. Čez leto dni bo naša zadolžitev znašala 10 milijonov evrov. Plačali bomo obresti in še nekaj glavnice, da jo bomo znižali na deset milijonov. Ne bomo najeli novega kredita.
Koliko je letna anuiteta?
575.000 evrov gre letno za odplačilo obesti.
Ali se glavnica odplačuje?
Se. Prav zato bomo znižali posojjila za skoraj 1,4 milijona.
Kako boste preprečili pretirano prodajo stanovanj vikendašem?
Stanovanj v mestnem jedru ne prodajamo oziroma samo tista, v katera res ni smotrno vlagati.
Vendar občina ne more preprečiti zasebnim lastnikom prodaje stanovanj.
Imamo zelo velik stanovanjski fond v starem mestu. Na število prebivalcev smo na drugem mestu v državi po občinskem lastništvu stanovanj.
Torej lahko vplivate na preveliko komercializacijo stanovanjskega fonda, ampak privatnikom prodaje ne morete preprečiti.
V zadnjih petih letih so v starem mestu obnovili vsaj sedem hiš, v katerih so zdaj samo apartmaji. Občina pa ne more sprejeti nobenega akta, s katerim bi preprečila zasebnikom prodajo stanovanj.
Kakšno je vaše stališče do zapore mestnega središča za promet?
Jaz sem za zaporo, pogoj pa je garažna hiša. Menim, da večina Izolanov nasprotuje kroženju avtov po Velikem trgu. Jaz bi garažno hišo umestil na veliko parkirišče pri ladjedelnici. Rešitev nam je predstavil arhitekt, ki snuje projekte za nekdanji Delamaris. Rešitev je čudovita, ampak jo je treba predvideti v prostorskem aktu. Morda bi jo vkopali samo eno etažo, če ne bi šlo drugače. Garaža bi bila stopničasta in vsa ozelenjena. Tu bi uredili krožni in enosmerni promet, avtobusi ne bi več vozil skozi Izolo, saj bi imeli avtobusno postajo, skrito za garažno hišo. Zgraditi bi jo morali v tem mandatu. Šli bi v javno zasebno partnerstvo. Enkrat bomo morali zagristi v to jabolko.
Že v tem mandatu?
Projekti se hitro pripravijo. Pomembno je, da dobimo OPN.
Kako velika bi bila garažna hiša in ali res tako hitro?
Obstajajo štiri različice idejne zasnove – od 241 do 481 parkirnih mest. Če bi imeli prostorski akt, bi jo v treh letih že dobili. Če se bo vnovično sprejemanje OPN vleklo, kot se vleče zdaj, potem bi jo šele začeli graditi.
Pa se bo OPN sprejel pravočasno?
Se mora najkasneje do konca 2024.
Bi bilo dovolj časa, da bi garažno hišo sprojektirali in zgradili?
Zakaj pa ne! Sem vedno optimist. Morda pretiravam, ne vem!
Prejšnji teden ste imeli sestanek posvetovalne skupine. Koliko je še neusklajenih točk in katere so?
Tri bistvene za civilno iniciativo. To so predvsem tista območja, kjer je CI zahtevala spremembe, ampak moramo vedeti, da lahko lastniki zemljišč sodno uveljavijo svojo pravico na zemljišču, če jim to pravico prostorski akt vzame. Tega si ne smemo privoščiti.
Je to zdaj jasno vsem?
Večini je. Pravna mnenja so že pridobljena.
Za katero konkretno zemljišče gre v tem primeru, ki ga omenjate?
Pri bolnišnici, na primer, kjer je po veljavnih prostorskih načrtih zazidljivo, predlagatelji zahtevajo, da to postanejo zelene, nezazidljive površine. V takih primerih bi lahko dobili zahteve za precejšnje odškodnine, ki si jih občina ne sme privoščiti.
Kaj pa tri neusklajene točke?
Ne morem še govoriti o njih. Vprašajte civilno iniciativo.
Zakaj ne morete govoriti?
To bomo predstavili v kratkem. Ne bo treba čakati mesec dni. Šli bomo v dopolnitev oziroma popravek OPN. Zakon dopušča, da nam ni treba začeti znova po novem postopku. Leto dni nismo smeli obravnavati tega akta, zdaj ga lahko uskladimo z zahtevami in ponovimo postopek sprejema. Mora pa biti usklajen do izteka prihodnjega leta.
Kako to, da je OPN sploh padel na referendumu?
Ker civilne iniciative oziroma občanov ni nihče zares poslušal. Ker je občinska oblast vztrajala pri svojem in ni želela vsaj pri, recimo, 24 točkah narediti spremembe. Večina vprašanj sploh ni več spornih. Gre za strokovno usklajevanje.
Kaj pričakujete od razpisa za idejno rešitev ureditve obalnega pasu ob nekdanji obalni cesti?
Da ne bo poseganja v obalo, nikakor ne betoniranja, da se ohrani življenje na morskem dnu, zato bo občina naročila posnetek stanja na obrežnem morskem .
Se torej ne bo nič pozidalo, nič spremenilo?
Omogočil se bo dostop do morja, zgradili se bodo leseni pomoli in morda ponekod postavili leseni mostovž na konstrukcijah.
Kaj pa, da bi postavili skale v valobranu nekoliko bolj v red, da bi omogočale posedanje, ležanje, lažje dostope v morje, kot je že na enem vzorčnem kratkem odseku te obale?
Zakaj ne, če je to poseganja v naravo dopustno.
Kaj pravite od vse hujših prometnih zastojih na cestah? Kako gledate na ta problem vi?
Vse dosedanje vlade so že dolgo tega zamudile, kar bi morale reševati. Ideja, da naj bi s štiripasovnico nadaljevali do Lucije, je zgrešena. Ko sem še bil zaposlen na carinski upravi, smo pritiskali na finančnega ministra, naj se Slovenija priključi hrvaški avtocesti pri mejnem prehodu Dragonja preko Šmarske ceste. Zdaj obljubljajo, da bodo najprej popravili Šmarsko cesto, zgradili nov podvoz in nove priključke za lokalni promet. O tem morate vprašati koprsko občinsko vodstvo.
Kakšen je vaš načrt glede kulturnega doma po 11 mesecih od prevzema funkcije?
Načrtujemo projekte za rekonstrukcijo starega kulturnega doma. Leta 2021 se je predvidevalo za nov kulturni dom 19,5 milijona evrov brez nakupa ostalih potrebnih nepremičnin v bližini. Danes bi za tako gradnjo potrebovali 30 milijonov evrov. Naša občina bi tako drag kulturni dom gradila 20 let. V preteklosti so že bile idejne rešitve za rekonstrukcijo obstoječega doma.
Koliko bi vas stala?
Vsaj petkrat manj. Eden od projektantov je ocenil, da bi takšna rekonstrukcija stala štiri do pet, morda šest milijonov evrov. To bi bila dvorana z odrom in nekaj drugimi prostori, ki bi jih lahko uporabili za prireditve. Seveda mora svoje pripombe podati tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Pa še to: kdaj dobijo v Baredih nov vodovod?
Vodovod je že narejen. Stal nas bo približno pol milijona evrov. Čakamo le še uporabno dovoljenje in ko bo pridobljeno, bo občina vodovod predala v upravljanje Rižanskemu vodovodu. Ta bo potem omogočil priklop krajanom, ki so do tega upravičeni. Ostalo je samo pet hiš, ki se oskrbujejo iz cistern.
Boris Šuligoj in Tomaž Perovič
