Kar je krilo dopolnilno zavarovanje, bo kril nov obvezni zdravstveni prispevek
Od 1. januarja bo vse zdravstvene storitve in medicinske pripomočke, ki jih je prej krilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, v celoti krilo obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovane osebe, ki so imele pred tem urejeno obvezno in dopolnilno zavarovanje, torej zaradi sprememb tudi od 1. januarja ne bodo deležne nobenih plačil ali doplačil, so za STA poudarili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)
Zavarovalne police, ki so jih zavarovanci sklenili pri eni od zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa bodo avtomatsko prenehale veljati 31. decembra 2023. “V zvezi s prekinitvijo polic zavarovancem ni treba storiti ničesar,” so pojasnili na ZZZS. Zadnja premija dopolnilnega zavarovanja, ki jo je treba plačati, je tako premija za december 2023.
Prvi mesec, za katerega bo treba plačati nov obvezni zdravstveni prispevek, pa bo januar 2024, plačilo zapade v februarju. Zaposlenim bodo torej prispevek trgali od januarske plače, ki bo izplačana v februarju.
Za obdobje od vključno januarja 2024 do vključno februarja 2025 bo znašal obvezni zdravstveni prispevek 35 evrov mesečno, so poudarili na ZZZS. V koaliciji sicer na daljši rok napovedujejo bolj pravično oziroma solidarno rešitev.
Več kot 99 odstotkov vseh prispevkov bo pobiral Furs, manjši del ZZZS
Več kot 99 odstotkov vseh prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje bo tudi v primeru novega obveznega zdravstvenega prispevka pobirala Finančna uprava RS (Furs), in sicer na podlagi obračunov davčnega odtegljaja in na podlagi obračunov prispevkov za socialno varnost za samostojne zavezance za prispevke.
Za zaposlene bo obvezni zdravstveni prispevek plačeval delodajalec, ki bo znesek 35 evrov kril iz plače zaposlenega. Za upokojence bo od pokojnin prispevek plačeval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavod RS za zaposlovanje pa bo plačeval prispevek od denarnih nadomestil za brezposelnost pri posameznikih, ki so bili pred začetkom uveljavljanja te pravice zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.
Ob preoblikovanju zavarovanja preoblikovanje zavarovalnice Vzajemna
Ob preoblikovanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se bo zavarovalnica Vzajemna, ki je 93 odstotkov prometa ustvarjala z naslova dopolnilnega zavarovanja, preoblikovala v delniško družbo.
Na 13. decembra sprejet zakon o statusnem preoblikovanju Vzajemne je sicer zavarovalnica na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti. Hkrati je vložila tudi predlog za začasno zadržanje izvajanja zakona z določitvijo načina izvršitve. Prepričani so namreč, da zakon protiustavno posega v lastninsko pravico članic in članov Vzajemne ter v svobodno gospodarsko pobudo same družbe.
Skladno z zakonom bo ZZZS neposredno pobiral obvezni zdravstveni prispevek za manjši del zavezancev. Ocenjujejo, da je teh oseb približno 96.000. Zavod bo tako tem osebam februarja 2024 posredoval univerzalni plačilni nalog tako, da bo povečal znesek običajnega prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje še z obveznim zdravstvenim prispevkom.
Med drugim gre za osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, zavarovane pri tujem nosilcu zdravstvenega zavarovanja. Med posamezniki, katerim bo obvezni zdravstveni prispevek pobiral ZZZS, so tudi tujci, ki se izobražujejo ali izpopolnjujejo v Sloveniji, prav tako osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki si same plačujejo prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Tem zavarovancem na ZZZS predlagajo plačilo z e-računom, ki je brezplačen, preprost in prijazen do okolja, omogoča prihranek časa in je brez dodatnih stroškov.
ZZZS s posebno spletno stranjo in začasnim klicnim centrom
Ob preoblikovanju je ZZZS vzpostavil posebno spletno stran za zavarovane osebe, ki vključuje tudi najpogostejša vprašanja in odgovore:
https://zavezanec.zzzs.si/prispevki-za-obvezno-zdravstveno-zavarovanje/obvezni-zdravstveni-prispevek/
Predvidoma od 8. januarja pa bo posebej za ta namen ZZZS vzpostavil tudi začasni klicni center.
Zavarovanci naj ne nasedajo zavajanjem
Ob tem na zavodu zavarovance opozarjajo, naj ne nasedajo morebitnim zavajajočim informacijam, da je treba v izogib plačilom ali doplačilom po 1. januarju 2024 skleniti dodatna zdravstvena zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje bo po preoblikovanju dopolnilnega zavarovanja v obvezni prispevek namreč v celoti krilo košarico pravic v enakem obsegu, kot sta jo predhodno krila obvezno in dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
V preteklih dneh in tednih so namreč nekatere zavarovane osebe obvestile ZZZS, da prejemajo telefonske klice, kjer se klicatelji predstavljajo kot uslužbenci ZZZS in se želijo oglasiti na domu za ureditev dodatnega zdravstvenega zavarovanja, ker bi zaradi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja morale zdravstvene storitve, zdravila in medicinske pripomočke (do)plačevati. “Opozarjamo, da uslužbenci ZZZS teh aktivnosti ne izvajajo,” so zagotovili na zavodu.
Spremembe zaradi napovedi dviga premij
Vlada je sredi aprila najprej izdala uredbo, s katero je določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra, potem ko je zavarovalnica Generali napovedala dvig mesečne premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za več kot 30 odstotkov. Zatem sta tudi drugi dve zavarovalnici, Triglav in Vzajemna, napovedali možnost dviga premije.
Vse tri zavarovalnice so nato pred poletjem sprejele sklepe o dvigu premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, a so premije zaradi vladne uredbe ostale na 35,67 evra.
Poslanci DZ so nato ob podpori koalicije in nasprotovanju opozicije julija sprejeli novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zavarovalnice so zoper uredbo o določitvi najvišje premije dopolnilnega zavarovanja vložile tožbe, ki pa jih je upravno sodišče zavrglo. Sodišče je zavrglo tudi vse zahteve za izdajo začasnih odredb. Generali se je ob tem po odločitvi upravnega sodišča obrnil na vrhovno sodišče.
Prav tako so zavarovalnice na ustavno sodišče podale pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kontroli cen in omenjene uredbe, a je ustavno sodišče vse pobude zavrglo zaradi razlogov procesne narave.
