Slovenska Istra je v tem mesecu dobila ministrico. Iz poslanskih klopi se je na čelo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano povzpela Mateja Čalušić iz Gibanja Svoboda, ki je bila za poslanko izvoljena v volilnem okraju Koper 2. Na ministrstvo je prišla z izobrazbo iz sektorja, je inženirka agronomije in hortikulture, specializirana kot kvalificirana svetovalka s področja varstva kmetijskih rastlin. Kot je zapisano ob njeni predstavitvi na spletni strani stranke, od tu izvira njena ljubezen do podeželja in kmetijstva. Pred leti je opravila tečaj za sommelierja prve stopnje pri Društvu za razvoj pivske kulture Sommelier Slovenije.
Združila mlade istrske vinarje
Delovne izkušnje je pred nastopom poslanske funkcije nabirala kot administratorka in vodja lokala ter kot svetovalka za fitofarmacevtska sredstva. Kot so navedli v kabinetu predsednika vlade, je delovne izkušnje pridobivala v družinskem podjetju, ki se ukvarja z gradbenimi instalacijami in gostinstvom, v zadnjih letih pa je uspela povezati in v okviru lokalne dobavne verige združiti več mladih istrskih vinarjev.
Njene aktivnosti so bile tudi v okviru Poskusnega centra za oljkarstvo, svetovanja za FFS na več lokacijah ter promocije skozi degustacije in dogodke, ki so pripomogli k prepoznavnosti lokalnih proizvodov.
Intervencije, ki lahko vplivajo pozitivno
Kot ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sicer lahko prevzema odgovornost za oblikovanje, izvajanje in spremljanje politik ter programov na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na državni ravni. To vključuje sprejemanje odločitev glede nacionalnih politik, zakonodaje in proračuna na teh področjih. »Strateški načrt SKP 2023-2027 vključuje več intervencij, ki lahko pozitivno vplivajo na razvoj kmetijstva v Slovenski Istri. Pri izvajanju teh ukrepov se posebej upoštevajo specifične potrebe in značilnosti Slovenske Istre. Projekti, kot so obnova pašnikov, varstvo lokalnih pasem, promocija ekološkega kmetovanja ter lokalnih proizvodov, so lahko še posebej usmerjeni v to območje,« pravijo na kmetijskem ministrstvu.
Sicer pa ministrica posebej izpostavlja področja v Slovenski Istri, ki bodo deležna njene pozornosti pri delu; to je zelenjadarstvo, sadjarstvo, vinogradništvo, oljkarstvo in ribištvo, kjer se bo aktivno vključila za krepitev sektorjev skozi različne ukrepe in druge aktivnosti. »Pomembno bo tudi iskanje rešitev za poenostavitve oziroma lažje postavitve zaščitnih prostorov, kot so rastlinjaki, plestenjakti itd. ter hitrejša in enostavnejša postavitev namakalnih sistemov,« njene načrte povzemajo na ministrstvu.
Druga Koprčanka, ki je bila v državni zbor izvoljena v volilnem okraju Koper 1, Tamara Kozlovič je bila pred parlamentarnimi volitvami direktorica koprske občinske uprave, pred tem je dobro desetletje vodila Turistično organizacijo Koper, in sicer v času, ko je ta oblikovala zgodbe in prireditve, kot so Gastronmski zakladi Istre, Od vinarja do oljkarja, Sladka Istra, Istrski karneval in Istrstki maraton. Dve leti je bila asistentka na portoroški Turistici, pred poslansko funkcijo je bila med drugim tudi članica nadzornega sveta Luke Koper.
Tamara Kozlovič,
»Istrski poslanci Svobode si delimo državnozborsko pisarno, kar je pravzaprav v prid vsakodnevnemu in sprotnemu sodelovanju med nami. Na plenarnih zasedanjih in sejah delovnih teles ter na koalicijskih usklajevanjih pa se redno srečujemo tudi z istrskimi poslanci iz drugih parlamentarnih političnih strank. Priložnosti za medsebojno komunikacijo nam dajejo tudi občasni obiski različnih organizacij, ki delujejo v istrskih občinah,« o medsebojnem sodelovanju istrskih poslancev pravi Kozlovič in dodaja, da iz njihove poslanske skupine sicer prihajajo številne pobude – tako formalne, ki so javno objavljene na spletni strani državnega zbora, kot tudi neformalne, ki jih naslovijo neposredno na pristojne ministre iz kvote Svobode. »Prav možnost neposredne komunikacije s katerim od ministrov o aktualni zadevah je pomembna prednost koalicije,« meni poslanka.
Aktivnosti na področju cest in vodooskrbe
Kozlovič se veseli, da je skupaj s poslancema Svobode Matejo Čalušić in Robertom Janevom uspela spodbuditi aktivnosti na Srminski in Bertoški vpadnici ter za predvideni projekt na Šmarski cesti. Vse tri investicije bodo po njenih besedah stekle že v letošnjem letu in bodo končane najkasneje 2025 oziroma 2026. Kot pravi, aktivnosti pospešeno potekajo tudi na drugem tiru kot tudi na vzporednem tiru.
»Naša prizadevanja so povezana tudi s pomembnim projektom vodooskrbe Slovenske Istre, pri katerem pa aktivnosti zaenkrat še ne potekajo tako hitro, kot bi si istrski poslanci Svobode želeli. Tej problematiki bomo zato v letošnjem letu namenili veliko pozornosti. Dejavni smo torej pri vseh investicijskih projektih, ki smo jih obljubili na državnozborskih volitvah,« še našteva sogovornica in dodaja, da se zadeve povsod premikajo, lahko pa bi se še hitreje, če ne bi svoj velik davek terjala naravna ujma, ki je Slovenijo prizadela lani avgusta. Odpravljanje njenih katastrofalnih posledic bo namreč terjalo večletne napore in veliko državnega denarja.
Razvojno pomembne investicije
Pobude iz vrst istrskih poslancev Svobode so seveda v večini povezane z razvojno pomembnimi investicijami za Istro (na primer koprska železniška postaja, obalna cesta med Koprom in Izolo, objekti na mejnem prehodu Rakitovec in Škofije, na Debelem rtiču, Srminska in Bertoška vpadnica in tako dalje) ter tudi s posebnimi dogodki v Istri (na primer izlitje nafte v Izoli, onesnaženje reke Rižane, nesreča v pristanišču, povečanje nadzora nad nezakonito prodajo živil na javnih površinah). Samostojno je prispevala tudi nekaj pobud s področij zdravstva in boljšega delovanje državne uprave.
Sicer bo imel parlamentarni odbor za zdravstvo, ki mu Koprčanka predseduje, v letošnjem letu še posebej veliko dela. Pristojno ministrstvo namreč pripravlja več zakonskih predlogov, ki jih bo v naslednjih tednih vložilo tako v javno razpravo kot tudi v zakonodajni postopek. Čakajo jih zahtevne obravnave zakonov o digitalizaciji, o psihoterapiji, o kakovosti, o medicinskih pripomočkih, o skupnem izvedenskem organu ter tudi številnih drugih zakonov. Med njimi so prav tako že vloženi zakoni, ki jih odbor zaenkrat še ni obravnaval.
Kluba istrskih poslancev
Felice Žiža v državnem zboru zastopa italijansko narodno skupnost, trenutno teče njegov drugi poslanski mandat, sicer pa je 20 odstotkov polnega delovnega časa zaposlen kot kirurg. Med 2012 in 2018 je bil strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola.
V zadnjem letu je Žiža pobudnik za ponovno ustanovitev Kluba istrskih poslancev, vendar kot pravi, do tega žal za enkrat še ni prišlo. Bil je pobudnik obiska Univerze na Primorskem ter srečanja z rektorico prof. dr. Klavdijo Kutnar in vsemi dekani fakultet omenejene univerze, ki so ga uresničili konec avgusta lansko leto.
Hitra cesta brez vinjet
»Prav tako sem dal pobudo o ponovni obravnavi možnosti uknitve avtocestne vinjete med Škofijami in Koprom oziroma izvzetju tega dela iz sistema cestninjenja. Po dolgoletnih pogovorih in stikih, ki sem jih imel tudi sam s pristojnimi glede tega vprašanja, ugotavljam, da je to mogoče. To namreč omogoča Osimski sporazum, na podlagi katerega je Republika Italija že leta 1976 (eno leto po podpisu sporazuma) izpeljala ta projekt. Ocenjujem, da potrebujemo v tem trenutku zgolj politično voljo, da pride do realizacije,« poslanec razlaga svoje delovanje.
Zadnja pobuda, ki jo je Žiža podal v lanskem letu, pa je bilo srečanje z vodji Regionalnega centra RTV Koper-Capodistria tako za programe v slovenskem kot tudi programe v italijanskem jeziku. »Menim, da je to srečanje potrebno realizirati čim prej glede na težko finačno situacijo RTV Slovenija,« še pravi poslanec.
Koordinacija med obiskom dogodkov
»Klub istrskih poslancev, ki je bil prvič ustanovljen v mandatu 2018, je dejansko prenehal delovati po menjavi vlade. V tem mandatu ni bil ustanovljen. Vseeno pa obstaja določena mera koordinacije ob obiskih posameznih dogodkov, ki potekajo na območju Istre,« razlaga tudi poslanec Levice, Matej Tašner Vatovec, ki v državnem zboru sedi že tretji mandat. Prej je bil raziskovalec na Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem, pred tem asistent na Fakulteti za humanistične študije Koper Univerze na Primorskem. Še prej je delovne izkušnje nabiral kot prevajalec in sekretar pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem.
V tem mandatu je Koprčan vložil nekaj vprašanj in pobud, nekatere med njimi so povezane z lokalnim okoljem. Sam izpostavlja pobudo, da se uredi področje hitre ceste med Škofijami in Koprom, ki predvsem v poletnih mesecih povzroča prometne kolapse za lokalno prebivalstvo zaradi tranzitnega prometa. Podal je tudi pobudo, da se vzpostavi avtobusno linijo za dijake GEPŠ Piran, ki se v šolo vozijo iz Kopra. Prav tako je podal tudi nekaj bolj splošnih pobud povezanih z Luko Koper in Pošto Slovenije ter s financiranjem turizma.
»Kot vodja poslanske skupine imam veliko nalog, ki obsegajo koordinacijo dela poslanske skupine s stranko in organizacijo dela poslanske skupine. Prav tako imam kot vodja redne koordinacije z ostalimi poslanskimi skupinami koalicije ter usklajevanja na ravni vladnih projektov,« Tašner Vatovec opisuje svoje delo v politiki na državnem nivoju. V novem letu so njegovi načrti usmerjeni predvsem v izvrševanje koalicijske pogodbe, »kjer je več projektov, ki jih moramo realizirati, začenši s konkretnimi ukrepi na področju zdravstva, zaključek prenove sistema plač v javnem sektorju, davčno reformo ter zelo pomembno, dodatne ukrepe na področju zagotavljanja dostopnih stanovanj kot pravice vsakega državljana.«
Prej podžupan, zdaj svetovalec predsednice
V Ljubljano je svoje delovanje preselil tudi Aleksej Skok, nekdanji izolski podžupan. Bil je med ustanovitelji enega prvih mladinskih svetov v državi, ki mu je tudi predsedoval, zdaj pa je eden od svetovalcev predsednice republike Nataše Pirc Musar. Skok pojasnjuje, da kot svetovalec predsednice ne deluje kot politik. »Seveda nisem spremenil svojih vrednot in prepričanj, a jih sedaj ne izražam več javno. Moje izkušnje in znanje so predsednici na voljo v nasvetih. Če sem se v svojih lokalnih vlogah vedno držal načela ‘kar je dobro za Izolo’, moja trenutna vloga od mene zahteva, da sledim načelu ‘kar je dobro za državo Slovenijo’. Dobrobit vseh prebivalcev naše države je za nas, zaposlene v Uradu predsednice Republike Slovenije, na prvem mestu. Skrb za ljudi, ne glede na njihovo politično pripadnost ali svetovnonazorsko prepričanje,« pojasnjuje.
»Kot zaprisežen Primorec seveda skrbim, da je predsednica dobro obveščena o dogajanju v Slovenski Istri in ostalih krajih Primorske kot tudi, da je v regiji, kadar je le mogoče, prisotna na različnih dogodkih. Tako sem deloval v prvem letu njenega mandata in tako bom tudi v prihodnje,« pravi Skok, o razlikah med delovanjem na lokalnem in državnem nivoju pa pravi, da je delovanje na lokalni ravni predvsem zelo praktično in operativno. »Reševati je treba konkretne, vsakodnevne težave občanov in zato so rezultati lahko vidni hitro, prav tako so lahko hitre povratne informacije s terena. Seveda je tudi na lokalnem nivoju treba delovati z mislijo na jutri in na pojutrišnjem, a vendarle je politični vsakdan nekoliko hitrejši,« razlaga in dodaja: »Na moji trenutni funkciji, ki je svetovalne in ne politične narave, je delo predvsem izredno dinamično in zahtevno. Razmisleki so veliko bolj strateški, upoštevati je potrebno številne raznolike interese, videti in razumeti te številne odtenke. Tudi rezultati se zato ne pokažejo takoj, pač pa v daljšem časovnem obdobju.«
