Ne vem, če ste vedeli, ampak vsak tretji ponedeljek v januarju velja za najbolj depresiven dan v letu, ko se ponovno s polnim zagonom vrnemo na delovna mesta in v staro rutino, večina novoletnih zaobljub pa je že prekršenih, kar nas še dodatno spravi v slabo voljo. In ob takih dolgočasnih dnevih in trenutkih se nam pogosto zgodi, da smo utrujeni, nejevoljni, zdolgočaseni, posledica vsega pa je, da tudi zehamo več kot običajno.
Kaj sploh je zehanje?
To je zanimiv fiziološki pojav, za katerega pravzaprav ne poznamo vzroka. Nekateri ga povezujejo z dolgčasom, spet drugi z utrujenostjo, znanstveniki pa so ugotovili, da ima več funkcij: poskrbi za večji vnos kisika v telo, uravnava temperaturo možganov, z zehanjem pa tudi raztezamo mišice čeljusti in obraza. Kako pogosto zehamo pa naj bi bilo odvisno predvsem od višine zunanje temperature. Manjkrat zazehamo takrat, ko je zunanja temperatura enaka ali višja od naše telesne. Zanimivo dejstvo je to, da dojenček oziroma plod v maternici zeha že pri 11 tednih nosečnosti.
-
Zehanje je nalezljivo. Drži. Zanimivo dejstvo glede zehanja je, da je to izjemno nalezljivo. Že če vidimo ali slišimo, da nekdo zazeha, bo to tudi pri nas sprožilo ta fiziološki pojav. Še več, to se bo zgodilo, če samo pomislimo na zehanje. Sprožijo ga samodejni refleksi, ki nastanejo v delu možganov, ki je odgovoren za nadzor in izvajanje hotenih gibov. Če ste članek prebrali do te točke, ste vmes najbrž že nekajkrat zazehali. Je tako? Pri tem pa obstaja ena izjema, in sicer dokazano naj bi bilo, da se zehanja ne nalezejo mlajši otroci. Torej če boste zazehali v bližini predšolskega otroka, le-ta ne bo zazehal. Poskusite!
-
Zehanje je znak dolgčasa. Drži. Zagotovo se je vsakemu izmed nas že zgodilo, da smo sedeli s prijatelji na kavi, v predavalnici, na sestanku ali kje drugje in v nekem trenutku zazehali. Postalo nas je sram, zehanje smo želeli preprečiti, ustaviti, prikriti ali pa smo se navzočim celo začeli opravičevati. V družbi zehanje velja kot način komunikacije, ki sporoča, da se dolgočasimo. Seveda to ne velja vedno. Zehamo lahko tudi, ker smo utrujeni in nam primanjkuje spanca. Je pa to tudi odličen mehanizem, ki ponovno vzpostavi večjo aktivnost v telesu in možganih in s tem tudi poveča budnost ter zviša stopnjo pozornosti.
-
Zehamo samo ljudje. Ne drži. Ne zehamo samo ljudje, ampak tudi živali, vključno s sesalci, ptiči in plazilci.
-
Med zehanjem se sprošča dopamin. Drži. Velikokrat zehamo tudi v trenutku, ko smo pod stresom, npr. športniki zehajo med treningi in pomembnimi tekmami, govorci pred javnimi nastopi … Med zehanjem možgani in telo sproščajo dopamin, serotonin, aminokisline in oksitocin, ki pomagajo uravnavati stres.
-
Zehanja ne moremo preprečiti. Delno drži. Zehanje lahko ublažimo oziroma delno preprečimo z globokim dihanjem in hladnimi obkladki, ki si jih položimo na čelo.
Januar je zdaj že za nami, kar pomeni, da smo najdaljši, najtežji in najbolj dolgočasen mesec za letos že dali skozi. Od sedaj naprej gre vse lahko samo še navzgor. Že februarja bomo zagotovo manj zehali, ker za to ne bo časa: čakajo nas pustovanje, valentinovo pa še prve šolske počitnice v tem letu.
