Kot so na Zavodu za podvodno arheologijo pojasnili za STA, najdbe potrjujejo, da je tam obstojalo manjše antično pristanišče s privezom in leseno konstrukcijo. Posebej pomembne so najdbe jamborov.
Izkopavanja so potekala v več kampanjah med letoma 2017 in 2023. Lesena konstrukcija, ki so jo odkrili v bližini plaže Bernardin, bi lahko v preteklosti služila za dostop z ladij na obalo ali pa kot valobran.
V rimskodobnih plasteh na najdišču so med drugim našli tudi več kot 3000 keramičnih odlomkov. “Po dosedanjih ugotovitvah gre v večji meri za uvožene poznoantične posode: amfore, kuhinjsko in fino namizno posodje,” so povedali na zavodu.
Odkritje jamborov edinstveno morda celo v svetovnem merilu
Poleg koščkov keramičnih posod so na najdišču odkrili tudi element jadrovja, večje število lesenih kolov in dva dela jamborjev. Prav slednja sta po oceni zavoda izjemna.
Najdena dela različnih jamborjev, datirana med 3. in 4. stoletjem našega štetja, sta bila v sekundarni uporabi verjetno kot privez za plovilo ali kot nosilni tram lesene konstrukcije.
Prvi jambor je bil iz lesa jelke. Najdeni del je dolg približno en meter, imel pa je tudi integriran škripec iz lesa hrasta. Drugi jambor je iz smrekovega lesa in je dolg približno meter in pol.
Kot so pojasnili na zavodu, so najdbe jamborjev in jadrovja iz antike izjemno redke, interpretacije pa so v glavnem vezane na eksperimentalno arheologijo in na vizualne zgodovinske vire, kot so reliefi, kipi, risbe, poslikave, upodobitve na kovancih in mozaiki.
“Če bosta interpretaciji obeh elementov iz Fizin potrjeni, gre za edinstvene primerke v svetovnem merilu,” so prepričani raziskovalci zavoda. Gre namreč za izjemno redka primerka antičnih jamborjev, v kontekstu najdb vsaj zadnjih 20 let na celotnem območju Sredozemlja, so še dodali.
V nadaljevanju raziskave sledi poterenski del, ko bodo različni znanstveniki in arheologi preučili posamezne vidike najdišča. Za tem bodo najdišče ovrednotili v luči rezultatov vseh raziskav.
Postopke analize lesa in datacije samih najdb so že izvedli. Kot so pojasnili na zavodu, sledi arheološka primerialna analiza, v okviru katere bodo najdbe primerjali z ostalimi podobnimi znanstvenimi objavami. Lesene najdbe bodo v restavratorskem centru konservirali z melaminsko smolo. Vse najdbe bodo predane Pomorskemu muzeju Sergej Mašera Piran.
Na območju Fizin odkrili že tri antična najdišča
Pozna antika je obdobje, ki se začne proti koncu 3. stoletja. Kot so spomnili na zavodu, je bil to čas naglih in dolgoročnih sprememb, ko je bilo rimsko cesarstvo ločeno na zahodni in vzhodni del. Medtem ko so zahodni del nenehno pretresale notranje nestabilnosti in vpadi germanskih plemen, je bil vzhodni del cesarstva bolj stabilen. Tako je tam bizantinsko cesarstvo obvladovalo celotno Dalmacijo, na višku svoje moči pa tudi celotno ozemlje ob severni Jadranski obali.
Po 5. stoletju so bila naša obalna mesta neposredno pod bizantinsko oblastjo. Konec obdobja in prehod v zgodnji srednji vek je bil nato postopen. Pozna antika na območju Fizin tako zajema še vsaj 6. stoletje našega štetja, so pojasnili na zavodu.
Na območju Fizin so sicer doslej odkrili še dve rimskodobni najdišči. Prvega so raziskovali leta 1998 in zajema ostanke naselbine z gospodarskim objektom pri današnji bencinski črpalki. Drugo najdišče je pod današnjo morsko gladino. S podvodnimi raziskavami so leta 2004 in 2005 arheologi raziskali tamkajšnje temelje ribogojnice.
V Sloveniji dolga tradicija podvodnih raziskav
Kot so pojasnili na zavodu, letos načrtujejo vzpostavitev monitoringa na izbranih lokacijah podvodne arheološke kulturne dediščine v Koprskem zalivu. “Letos za zdaj ni napovedanih gradbenih projektov, ki bi posegali v vodno okolje in bi posledično zahtevali izvedbo podvodnih arheoloških raziskav,” so razložili. Zatišje bodo izkoristili za izvedbo izobraževanj članov in več energije vložili v ostale raziskovalne projekte.
Kot so še poudarili, ima Slovenija eno najdaljših tradicij podvodnih raziskav v Evropi. Prve so bile izvedene leta 1884 v Ljubljanici pri Vrhniki. Od zgodnjih 60. let prejšnjega stoletja se je področje podvodne arheologije razvijalo v okviru različnih muzejev in institucij. Zavod za Podvodno Arheologijo je strokovnjake tega področja v okviru zasebne pobude s svojo ustanovitvijo povezal leta 2013.
“Tudi v prihodnosti imamo namen delovati povezovalno, četudi bi si želeli, da bi sčasoma več pobude prevzele za področje dediščine pristojne državne institucije,” so povedali na zavodu. Dodali so, da se želijo bolj posvetiti raziskovalnim projektom, promociji in prezentaciji svojega dela ter podvodne dediščine, k delu pa pritegniti novo, mlajšo generacijo arheologov, ki bi v bodoče prevzela pobudo na tem področju. Veseli jih, da je teh med člani že kar nekaj, so še navedli.
