Slovenija je neizmerno bogata z gozdovi, saj ti prekrivajo skoraj 60 odstotkov naše domovine. Slovenci se radi umaknemo v naravo, kjer iščemo priložnost za rekreacijo, druženje, lovimo lepe razglede ali nabiramo različne plodove. Na splošno veliko vlagamo tudi v promocijo kakovostnega slovenskega lesa. Tudi žalost ob preštevanju uničenih hektarov gozdnih površin, prizadetih v naravnih nesrečah, kot so žledolomi, vetrolomi, požari, kaže, da nam za gozd ni vseeno.
A gozd niso samo številke, pomembne za gospodarstvo. Številni, med njimi so tudi vodnice in vodniki gozdnih terapij ali gozdnih kopeli, menijo, da gozd ne bi smel biti samo prostor, kamor se odpravimo, ko nekaj potrebujemo. Zanima jih, kaj lahko tudi človek doprinese gozdu. Ali lahko z gozdom vzpostavimo prijateljski odnos? Se znamo v gozdu ustaviti, utihniti, dati prostor živalim in rastlinam, prisluhniti njihovim zgodbam, potrebam? Ali znamo gozd in naravo spoštovati? Se trudimo sobivati s tem življenjskim prostorom in njegovimi prebivalci?
Ljubezen do narave je zapisana globoko v človeku
Leta 1984 je biolog E. O. Wilson skoval izraz biofilija, ki označuje biološko potrebo človeka za povezovanje z naravo, ker je narava prostor, kjer se je človek razvil. Ljubezen do narave je zapisana v naši DNK. V svetu že dalj časa potekajo različne znanstvene raziskave, ki potrjujejo, da gozd ni samo skupek dreves in živali. Gre za bitja, ki se med seboj sporazumevajo na svoje načine, v svojih jezikih in znajo sobivati ter ohranjati življenje v ravnotežju.
Dokazano pozitivni učinki na zdravje
Ne smemo pozabiti, da smo tudi ljudje del narave. Z različnimi raziskavami smo že dokazali, da gozd/narava pozitivno vpliva na fizično in mentalno zdravje človeka. Študije in izkušnje so pokazale, da se človeku že po dveh do treh urah na teden v gozdu med drugim:
- zniža raven stresnih hormonov,
- izboljša imunski sistem,
- poveča raven energije,
- izboljšata ustvarjalnost in zmožnost pomnjenja,
- zmanjšajo občutki depresije, anksioznosti ali jeze,
- izboljša spanec,
- poveča občutek smisla in pripadanja.
Kako poteka vodena gozdna terapija?
V svetu obstaja več različnih pristopov h gozdni terapiji. Slovenske vodnice, ki so se do zdaj teh veščin učile pri različnih združenjih v tujini, vodi filozofija, da je terapevt gozd, vodniki pa odpirajo vrata vanj. To pomeni, da manjše skupine ljudi odpeljejo v gozd, kjer jim s pomočjo preizkušenega procesa pomagajo, da se lahko čim bolj odklopijo od vsakdanjih skrbi in se priklopijo na naravo. S pomočjo povabil v čuten stik z gozdom se udeleženci lahko začnejo bolje zavedati svojega telesa, se prepustijo trenutku in poskrbijo za dobro počutje, poleg tega pa negujejo odnos z naravo, ki na dolgi rok koristi tudi planetu.
Skupna akcija v počastitev gozdov
Vodnice gozdne terapije so prepričane, da je tudi v Sloveniji vedno bolj pomembno, da na gozd pogledamo še z drugačnimi očmi. Da ga doživimo kot odličen prostor za sproščanje, umiritev in povezovanje, ter morda celo kot prijatelja. Potem se lahko zgodijo tudi drugi pozitivni učinki na človekovo telesno, duševno in duhovno zdravje. Zato vas vodnice, združene v skupnost Gozdna terapija Slovenija, ob mednarodnem dnevu gozdov 21. marca 2024 vabijo na brezplačne vodene gozdne terapije, ki bodo potekale po različnih krajih po Sloveniji.
V Slovenski Istri bo na ta dan brezplačno vodena gozdna terapija potekala v Krajinskem parku Debeli rtič, od 10-12.00 ure, s certificirano vodnico gozdne terapije Tamaro Koren Pečar. Mesta so omejena, prijave so obvezne na el. pošto: tamara@mojezivljenje-mojaizbira,si
Več informacij o dogodku in gozdni terapiji na spletni strani Gozdna terapija Slovenija
Katarina Alić Čretnik
