Oskrba s pitno vodo in podnebne spremembe so rdeča nit konference, ki so jo danes (in jutri) v Pulju organizirali Slovenska inženirska zveza (SIZ), Hrvatski inženjerski savez (HIS) in Istarska županija, ob podpori štirih občin slovenske Istre (Mestna občina Koper, Občina Izola, Občina Piran in Občina Ankaran).
Kot je povedal župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, je vodooskrba eno temeljnih vprašanj na območju Istre, ki ga bo treba nasloviti, saj politika do zdaj na tem področju ni bila uspešna.
Ključno vlogo bo odigrala politika
Tudi ostali sodelujoči na konferenci so se strinjali, da je čas, da se od študij preide k dejanjem, pri čemer bo ključno vlogo odigrala politika. Strateški projekt oskrbe slovenske Istre s pitno vodo je namreč slovenska vlada nerazumno ustavila že tretjič v tem tisočletju, istočasno pa vlada išče kratkotrajne rešitve s povezovanjem vodnih virov v Istri in Krasu, kar pa ne zagotavlja zanesljivosti oskrbe.
Podnebne spremembe ne poznajo meja
Kot so že v uvodu izpostavili organizatorji, podnebne spremembe presegajo administrativne meje občin, regij in držav in od nas zahtevajo, da skupaj poiščemo trajnostne in učinkovite rešitve za izzive oskrbe z vodo v Istri.
Hrvaški in slovenski strokovnjaki (prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. Korado Korlević, prof. dr. Matjaž Mikoš, doc. dr. Matjaž Glavan, prof. dr. Mojca Šraj, izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, dr. Uroš Krajnc, dr. sc. Josip Rubinić, , dipl. ing. građ. Mladen Nežić in univ. dipl. inž. geod. Korado Pucer) so v svojih prispevkih izpostavili, da podnebne spremembe postajajo stalnica, ki jo bo potrebno upoštevati pri vseh nadaljnjih načrtovanjih rabe vodnih virov. Meritve kažejo, da so v primerjavi z ostalo Evropo podnebne spremembe v območju, kamor sodi Istra, že močneje izražene in scenariji bodočega razvoja podnebja ocenjujejo stopnjevanje trendov v prihodnjih desetletjih.
Vodo je treba zadržati
Hidrološka neravnovesja, ki nastajajo kot posledica podnebnih sprememb, vplivajo na družbo in na kulturno krajino kot tudi na naravno okolje. Da bi zadovoljili potrebe družbe in okolja po vodi, je potrebno vodo zadržati, ko je je dovolj, in jo shraniti za obdobja, ko je je premalo, so si bili enotni strokovnjaki.
Kot kaže tudi primer dobre prakse v hrvaški Istri, so zadrževalniki in zadrževanje voda najbolj učinkovit ukrep, ki nudijo odgovor tako za obdobja, ko je vode preveč, kot tudi za čas, ko je je premalo in se izkazujejo kot nujno potrebni za trajnostni razvoj in odpornost narave in družbe tudi v prihodnje.
Podobne prakse je mogoče najti tudi v slovenski Istri, vsaj kar zadeva kmetijsko rabo, prezrto pa ostaja področje oskrbe s pitno vodo, kjer se vse bolj izraža potreba po implementaciji velikega zadrževalnika, ker brez možnosti sezonske izravnave vodne bilance, oskrba s pitno vodo v regiji, zgolj iz razpršenih vodnih virov, zaradi posledic podnebnih sprememb v bodoče ne bo več zadostna.
Konferenca se bo s strokovnimi in panelnimi razpravami ter strokovnim izletom na Akumulacijsko jezero Butoniga nadaljevala tudi jutri.
