Ladja CMA CGM SCANDOLA je ena od 35 ladij v floti francoskega ladjarja, ki jih poganja utekočinjen zemeljski plin (LNG). Do leta 2028 naj bi število ladji, ki jih poganjajo razogljičena goriva, povečali na 120, s čimer bodo do 20 odstotkov znižali izpuste CO2 v primerjavi z ladjami na fosilna goriva.
Zelena poslovna odločitev je del zaveze, s katero želi ladjar do leta 2050 doseči neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost, že v letih pred tem pa v veliki meri zmanjšati izpuste emisij celotne logistične skupine. »Prihod ladje CMA CGM SCANDOLA izkazuje našo zavezo k znižanju ogljičnega odtisa in uveljavitvi okolju prijaznejših oblik transporta in logistike,« je ob tem izpostavil generalni direktor CMA CGM Adriatic Cluster Bine Štancar.
Ladja na utekočinjen plin kot najbolj perspektivna in učinkovita alternativa
Uporaba utekočinjenega zemeljskega plina kot pogonsko gorivo v pomorskem prometu trenutno velja za eno najbolj perspektivnih in učinkovitih alternativnih energentov, ki pripomorejo k znižanju negativnih vplivov pomorskega transporta na okolje in ohranjanju kakovosti zraka. Z uporabo UZP goriva se pričakuje doseči do 99 odstotkov manj izpustov žveplovega oksida (SOx), 91 odstotkov manj izpustov trdih prašnih delcev PM in 92 odstotkov nižje izpuste dušikovih oksidov (NOx) tako v času plovbe, kot tudi v obliki lokalnih izpustov v času, ko je ladja privezana v pristanišču.
»Veseli nas, da so cilji družbe CMA CGM skladni s strategijo trajnostnega razvoja Luke Koper, ki temelji na ohranitvi standardov trajnostnega razvoja na področju okolja, zmanjševanju ogljičnega odtisa družbe in povečanju energijske samooskrbe z obnovljivimi viri energije. Poleg tega si v Luki Koper že leta prizadevamo, da bi v aktivnosti za zmanjševanje obremenitev okolja vključili tudi ladjarje. Prav zato smo pred časom vpeljali shemo Environmental Ship Index (ESI), ki jo tudi druga pristanišča uporabljajo za spodbudo in nagrajevanje okoljsko čistejših ladij,« je ob tej priložnosti povedal član uprave Gregor Belič in dodal, da ladjam, ki izpolnjujejo več okoljskih kriterijev za znižanje vplivov na okolje že danes omogočajo plačilo nižje pristaniške pristojbine. To je ena ključnih primerjalnih prednosti pristanišč, vključenih v ESI shemo.
Prizadevanja za doseganje ciljev energetskega prehoda Luke Koper pa se vse bolj udejanjajo predvsem skozi zagotavljanje infrastrukture za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Trenutno so v zaključni fazi naložbe v fotonapetostne elektrarne na strehah skladišč, ki bodo priključene v notranje omrežje predvidoma do letošnjega poletja.
