Zaradi tega nas je zanimalo, kaj je v morju. Ali gre za naravne snovi, ki niso nevarne za kožo kopalcev, ali pa gre za kaj drugega? To vprašanje smo zastavili Morski biološki postaji Piran.
Kot so nam odgovorili, gre za sluzenje morja, ki je bilo v preteklih dneh sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja. Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, tj. pred razvoj kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v naslednjih letih – 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojav v manjšem in kratkotrajnem obsegu je bil opažen v letih 2014 in 2018.
Kako nastane sluzenje morja?
Sluzasti makroagregati so najrazličnejših barv, oblik (drobni sluzasti kosmiči, nitke, zavese, splete, oblaki, sluzaste oz. želatinaste površinske odeje) in velikosti (od nekaj milimetrov do nekaj kilometrov), njihova horizontalna in vertikalna razporeditev pa je odvisna od različnih dejavnikov. Običajno se agregacije sluzi pričnejo kopičit v globljih slojih (na meji temperaturnega oz. gostotnega preskoka), potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah.
Je sluz nevarna?
Mikroskopski pregledi sluzi kažejo, da poleg amorfne želatinaste mase vključujejo najrazličnejše žive in nežive delce, ki jih »poberejo« iz vode: fitoplankton, zooplankton, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih in živalskih celic (prazne fitoplanktonske celice, hitinski oklepi rakcev…), bakterije, izločke zooplanktona, mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora ter ličinke in jajca drugih živali, cvetni prah, ciste itd.
Poleg vode so glavna kemična sestavina sluzi ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. Ker pa se vanje ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni (npr. fekalne bakterije), ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Včasih lahko tudi povzročijo iritacije na koži zaradi trdih delcev (skeleti organizmov, delci sedimenta ipd.). Veliko bolj negativen vpliv imajo na pridnene pritrjene ali počasi premikajoče se živali, ki se jim ne morejo umaknit, dihanje je oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina.
Ali bomo celo sezono imeli takšno morje?
”V preteklosti so se sluzasti agregati razbili oz. razgradili po močnejšem vetru ali nevihti in pričakujemo oz. upamo, da bo tudi tokrat tako” so dodali na Morski biološki postaji Piran.
