Kopalci se zopet kopajo v morju, ki ga je burja očistila sluzi. Vprašanje pa je, ali ni tako le na površju morja in bi sluz iz globine lahko znova priplavala na plan.
Kot nam je razložil Arturo Steffe iz Službe za varovanje obalnega morja, zdaj sluzi na površju ni, vzorčenja prihodnji teden pa bodo pokazala, ali ni le potonila in bi zopet lahko priplavala na površje.
Janja France iz Morske biološke postaje Piran pa nam je pojasnila, da na vprašanje, ali se sluzenje morja lahko ponovi, ni mogoče odgovoriti. Strokovnjaki tudi nedavnega sluzenja zato niso mogli predvideti v naprej.
Prvi zapisi o tem pojavu v severnem Jadranu segajo že v leto 1729. Zadnji tak pojav na tem območju se je zgodil leta 2018.
Kot so sporočili iz Nacionalnega inštituta za biologijo, sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izloči v vodo. Sluz poleg amorfne želatinaste mase vključuje najrazličnejše žive in nežive delce, ki se nanje ujamejo, med drugim fitoplankton, zooplankton in njihove izločke, ličinke in jajca drugih živali, različne skeletne delce oz. druge ostanke različnih rastlinskih ter živalskih celic, bakterije, cvetni prah, ciste ter mineralne delce iz morskih usedlin in kopenskega izvora.
