Prigaran privilegij
Dr. Uroš Ahčan je rekonstrukcijski in estetski kirurg. Opravil je operacije, ki zaradi njegovih inovacij brišejo meje nemogočega: prvi na svetu je z ekipo naredil mikrokirurško rekonstrukcijo dojke s 3D modelom, ki jo po njegovi metodi že dolgo izvajajo; s pomočjo 3 D modela je z ekipo naredil nos na podlakti in ga nato ožiljenega, oživčenega in oblikovanega prenesel kamor spada – na obraz. Tudi to operacijo je naredil že večkrat. Piše o delovnih dneh in nočeh, o stiskah in utrujenosti zdravnika, o zavisti in predvsem o privilegiju – delati za ljudi in pomagati ljudem. Ko se pogovarjam z njim, gledam njegove roke, dragocene so in ga spontano vprašam kako jih čuva.
»V kirurgiji ni prostora za supermene, vedno govorim o timskem delu, tudi njihove roke so pomembne. Osredotočenost na delo, iskanje izzivov, iskanje rešitev, to je naše poslanstvo, rešitev«. Kirurgi imajo privilegij, kot sam pravi, da vstopajo v naša življenja. Ta veja medicine je vse bolj napredna in dr. Ahčan je eden tistih kirurgov, ki mu je uspelo svoje sanje in znanje uresničiti z razvojem lastnih kirurških tehnik, po katerih zdaj že dolgo delajo drugi – doma in po svetu. Pri razvoju le teh sodeluje s številnimi, tudi nemedicinskimi strokami. Moč napredka kirurgije se zdi neizmerna, do kod gre lahko? » Prostora za razvoj je še veliko, sploh če strnemo moči s strokovnjaki z različnih področij, saj multi disciplinarnost pomeni veliko prednost pri razvoju stroke, novih metod, pomembna pa je tudi za pacienta. Ko pogledamo na problem z različnih zornih kotov, in ne zgolj z medicinskega, nam to postane še bolj jasno. Pri nastajanju mojih inovacij sem vedno sodeloval s Fakulteto za strojništvo, Institutom Jožef Stefan, z orodjarji, ki so izdelovali določene orodja instrumenta, razpravljali smo, iskali rešitve. Velik privilegij je, da lahko zdravimo ljudi, to je največ, kar človek lahko naredi . A to je prigaran privilegij, veliko žrtvovanja je vloženega v to, da lahko delamo v miru in kakovostno.« In to delo bolje spoznamo v zgodbah z naslovi: – Plezalec, Potapljač, Maturantka, Mezinec, Martin, Nov nos, Palec na nogi, zatišje pred nevihto, Gospod z mačko…Kako jih je avtor izbral, zakaj prav te?
» Brez posebnega razmišljanja, večina te knjige nastala v treh tednih na dopustu, na plaži na ležalniku, kar sami so se prikazali prav ti ljudje. Še kakšno zgodbo bi lahko dodal, a so se prav oni trajno vtisnili v spomin. Te zgodbe so nas povezale, tudi jaz sem se od teh junakov učil, moji pacienti so moji največji učitelji. Spoznal sem kaj so prave vrednote, kaj je prava lestvica vrednot, postal sem bolj moder, preudaren« Ti junaki so bili prisotni ob prvi predstavitvi knjige v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je bilo srečanje zelo čustveno, saj so sami povedali svoje zgodbe in dr. Ahčan z njimi rad ohranja stike, veseli se njihovih sporočil ob obletnicah, saj je to največja spodbuda, ki jo kirurg lahko dobi. Zelo rad pa vzgaja tudi nove rodove zdravnikov in je priljubljen profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Ta pedagoški eros čuti na poseben način, tudi z veliko hvaležnostjo do svojih profesorjev, dr. Zorana Arneža in drugih. »To je privilegij, da lahko po svojem vzoru učiš bodoče zdravnike, ki bodo nekoč zdravili tudi tebe. Počutim se kot umetnik, ki mehko glino oblikuje v umetnine. To je priložnost. Rad pa tudi nastopam, več kot je občinstva, bolje se počutim, zato na neki način zavidam velikim zvezdam, ki s svojim talentom napolnijo stadione in jim ploskajo. To je poseben čar življenja.«
Bela halja
Bela halja zdravnikov ne zaščiti pred boleznijo, utrujenostjo, vsekakor ne pred zavistjo. Tudi ne skrije ega. Ta moč, ki jo majo zaradi svojega dela in znanja, pomoči ljudem, je – močna moč. In zahteva zdravo, zrelo osebnost, ki z močjo – zna.
» Ja, znana je šala kolegov internistov, da se kirurg najlažje ubije če s svojega ega pade na svoj inteligenčni kvocient. Ampak, šalo na stran. Kirurgija zahteva, da smo stalno na tleh. Tudi če je za tabo veliko uspešnih zgodb, dobrih tehnik in odličnih uspehov. Vsak dan je nova zgodba, lahko se zgodi nov zaplet, ki te sili k razmišljanju, nihče ni imun, vse to te dodatno prizemlji, sili k razmisleku ali je napaka na tvoji strani, ali gre za splet okoliščin, anatomske danosti, zato je že pred operacijo tako zelo pomembna priprava, vizualizacija – za vsak poseg posebej. Kajti noben poseg ni samoumeven, ne greš z možgani na pašo, biti moraš zbran, pozoren, narediti za dober rezultat prav vse, kar je v tvoji moči.«
Moč in šesti čut
Moč dobrega kirurga pa je v znanju in izkušnjah, timskem duhu, ročnih spretnostih nepopustljivosti, a tudi v smislu za humor, ki v dolgih urah zahtevnih operacij razelektri kakšen težak trenutek. Prav tako pomembna je empatija, ki ni vsem prirojena, kot tudi ne smisel za komunikacijo, a tega na fakulteti ne učijo : » Premalo se pogovarjamo o tem. Pomembni so rezultati, diagnoze, na mikro in nano ravni, premalo razmišljamo kaj neka napaka v celici spremeni pri človeku, v družini, obnašanju, delu, telesni danosti, preveč govorimo o statistikah preživetja, laboratorijskih izvidih, premalo se poglobimo v pacienta in kaj bolezen pomeni zanj. Če se postavimo v čevlje bolnika, lahko na bolezen gledamo drugače, bolj človeško.« Kaj pa šesti čut, ki mu je v knjigi namenjeno celo poglavje ? » Težko sodim o tem, a verjamem, da obstaja. Pride iz podzavesti, nas lahko reši, večkrat se je že zgodilo, da smo na koncu zdravljenja lahko rekli : Ima boga. Da je nekaj očem še skrito, neznano, pomagalo , da je bilo vse v redu.« Dr. Uroš Ahčan je rekonstrukcijski in estetski kirurg. Njegovi dnevi v tednu so že nekaj časa razporejeni na delo v Kliničnem centru, profesuro na Medicinski fakulteti in delo na njegovi kliniki Juventina. Odkar dela in živi tako, je stres bistveno manjši in ponoči zobje manj škripajo. Ja, tudi o tem, o nemoči in različnih oblikah stiske in težav kirurga kot človeka, beremo v Skalpelu.
Lepota
Morda še misel o lepoti. Kaj je lepo? Odnos do lepote se je skozi zgodovino spreminjal. A vendar je potreba po lepoti v človeku globoko zakoreninjena . » To imamo v sebi vsi, že od pradavnine. Znanstvene študije so pokazale, da želi vsakdo biti najlepša različica sebe. Lepota je prednost pri ljudeh in živalih. Lepotni ideali se spreminjajo, kar je lepo v Evropi, ni lepo v Afriki, z leti se lepota spreminja in je relativna, je dodana vrednost, ki ne sme zamenjati drugih kvalitet. Mladim, ki so zagrenjeni zaradi kakšne manjše nepravilnosti na telesu rečem naj pogledajo olimpijce. Ko jih kot šampione sprejmemo na trgih mest, ne gledamo kako lepi so, so le šampioni. Lepota je resnično dodana vrednost. Lepotni ideali se spreminjajo zaradi lepotne industrije in vplivnežev. Nekoč so trende spreminjali umetniki. To je šlo zelo počasi, tudi na desetletja, danes pa se trendi spreminjajo zelo hitro, kaj hitro smo lahko iz mode. Zato so tako pomembni preudarnost, previdnost, dobri pogovori pred estetskim posegom.« Je prav zato dr. Uroš Ahčan velikokrat rekel »stop« ali »ne«?
» Vsakokrat, ko sem videl, da moje možnosti kirurškega posega ne bodo zadovoljile pričakovanj ali če sem ugotovil, da bi s kirurško tehniko na dolgi rok povzročil funkcionalne ali druge težave v naslednjih desetletjih. Če pride k meni dekle staro 21 let in želi prsne vsadke, življenjska doba pa je 84 let, bo skozi leta ta poseg zahteval popravke. In vse to je treba razložiti zlasti z mladim ljudem, ki sledijo vplivnežem.«
