Kvaliteten dopust je zelo pomemben za odstranjevanje toksinov iz telesa, revitalizacijo celotnega organizma ter za naše fizično in duševno zdravje. Raziskave kažejo, da tisti, ki redno hodijo na dopust, zmanjšajo tveganje za prezgodnjo smrt za približno 20 odstotkov.
Poleg tega se zmanjšajo tudi tveganja za srčni infarkt in druge resne zdravstvene težave, kot je presnovni sindrom. Koristi letnega dopusta se odražajo v boljšem razpoloženju, večji ravni energije, splošnem zadovoljstvu, zdravju in zmanjšanju napetosti.
Po raziskavah o učinkih letnega dopusta se večina ljudi začne sproščati in čutiti, da so na dopustu, šele po približno enem tednu, osmi dan. Zato so dva tedna dopusta nekakšen minimum, ki ga ne bi smeli preseči. Če to ni mogoče, tudi krajši rekreativni izleti pripomorejo k povečanju kognitivne fleksibilnosti, pomembne kognitivne lastnosti, ki ljudem pomaga pri izvajanju zapletenih nalog, pravi Maričić.
Zakonski minimum 20 dni letnega dopusta
Pozitivni učinki rednih krajših dopustov lahko začasno nadomestijo letni dopust. Na primer, kratek tridnevni izlet lahko zmanjša zaznavanje stresa in zniža raven kortizola, hormona stresa.
Če gledamo petdnevni delovni teden, se večina evropskih držav drži zakonskega minimuma 20 dni. Na Norveškem imajo delavci dan več, v Španiji in na Portugalskem pa najmanj 22 dni. Največ dni dopusta na leto imajo zaposleni na Švedskem, v Avstriji, na Danskem in v Franciji – pet tednov, kar je 25 dni.
Za tiste, ki delajo šest dni na teden, to pomeni celo 30 dni. S prazniki in počitnicami se ta številka še poveča. Delavci v Turčiji imajo najmanj plačanega dopusta, le 14 dni.
Trije tedni dopusta na leto za boljše življenje
Študija, ki potrjuje povezavo daljšega življenja z uporabo letnega dopusta, je bila izvedena v 40-letnem obdobju v Helsinkih. Raziskovalna ekipa je od leta 1974 in 1975 spremljala dve skupini zdravstvenih podatkov 1222 srednjih let moških na vodstvenih položajih, od katerih je imel vsak vsaj en dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, kot so kajenje, debelost, visok krvni tlak ali holesterol.
V eni skupini so moški delali na sebi, vadili, zdravo jedli, prenehali kaditi.
Druga skupina ni prejela nobenih napotkov, raziskovalci pa so v obeh skupinah zbirali podatke o njihovem delu, spanju, počitku.
Kljub zdravemu načinu življenja so moški v prvi skupini bolj umirali. Izolirajoč podskupino so ugotovili, da je odgovor ležal v uporabi letnih dopustov in da so imeli tisti, ki so uporabljali manj kot tri tedne dopusta na leto, 37 odstotkov večjo verjetnost, da bodo umrli prej.
»Ne mislite, da bo sicer zdrav način življenja nadomestil preveč dela in neuporabo dopusta. Najmanj tri tedne dopusta na leto vam bodo verjetno pomagale živeti dlje,« je dejal profesor Timo Strandberg z Univerze v Helsinkih, ko je pred nekaj leti Evropskemu kardiološkemu društvu predstavil rezultate študije, pri kateri je sodeloval.
Raziskava Gerharda Strauss-Blaschea in kolegov z Medicinske univerze na Dunaju, v kateri je sodelovalo 53 zaposlenih v eni avstrijski družbi, je pokazala, da so anketiranci občutili manj fizičnih težav, boljši spanec ter boljše razpoloženje še pet tednov po dopustu.
Tudi profesor javnega zdravja z univerze Syracuse Brooks B. Gump in zdravstvena psihologinja Karen A. Matthews z univerze v Pittsburghu sta v svoji študiji, ki je analizirala podatke več kot 12.000 moških, ki so sodelovali v raziskavi o več dejavnikih tveganja, ugotovila povezavo med letnim dopustom in nižjo stopnjo smrtnosti.
»Zdi se, da so pogostejši letni dopusti neposredno pozitivno vplivali na smrtnost. Čeprav specifični mehanizem te povezave ostaja neznan, ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja zdravstvenih koristi dopusta. Dopust je lahko ne le prijeten, ampak tudi v službi promocije zdravja,« je zaključek študije.
Odložite telefon, sprostite se in spremenite rutino
V še eni študiji na to temo, koavtorja in znanstvenega sodelavca na Univerzi Južne Avstralije Tyja Fergusona, v kateri je sodelovalo 308 odraslih Avstralcev v obdobju 13 mesecev, je bilo ugotovljeno, kar je že psihologinja Maričić navedla – da se oseba prilagodi spremembi šele po enem ali dveh tednih.
Vendar pa je eden glavnih zaključkov, da so pozitivne spremembe vidne ne glede na trajanje dopusta.
Po pričakovanju celo leto, da greste na težko pričakovan dopust, večmesečnih pripravah in načrtovanju, kam iti in kaj početi, se mnogi med njim ne morejo »izklopiti« iz poslovnih in drugih obveznosti, jih pustiti za seboj in uživati ali pa si nabirajo stres, ko si naložijo vrsto nalog, da bi dopust preživeli čim bolj aktivno.
Težko je, vendar odložite telefon čim bolj in razmislite o brisanju poslovnih aplikacij, kot je e-pošta ali družbena omrežja, medtem ko ste odsotni. Študije so povezale manj časa na telefonu z bolj sproščenim dopustom.
Prav tako je koristno vključiti sprostitvene dejavnosti v svoj urnik. Čeprav se včasih zdi, da izgubljamo dragoceni čas, sta ravno kakovosten spanec in sprostitev pomembna dejavnika okrevanja telesa in povezana z dolgoročnimi pozitivnimi učinki dopusta.
Če ciljate na sproščujoč dopust, ne bi smeli pretiravati s plani in željami, kaj vse želite obiskati, videti in narediti med dopustom, dodaja.
Vrnitev v službo sredi tedna
Mnogi letni dopust uporabljajo za urejanje vseh tistih stvari, za katere med delom nimajo časa, kot so zdravniški pregledi, pospravljanje in podobno. Psihologi svetujejo, da te stvari uredite na začetku ali koncu dopusta, da se večina dni vseeno izkoristi za počitek, ne pa za opravljanje teh obveznosti.
Sprememba kraja bivanja je ključna! Mnogi si ne morejo privoščiti odhoda na morje, vendar že obisk bazenov ali nekje v naravi s sendviči vpliva na spremembo rutine in občutek, da smo resnično na dopustu. Več takšnih aktivnosti bo hitreje našemu mozgu sporočilo, da je to čas za počitek.
Eno ključnih vprašanj, ki se pojavi, ko se bliža vrnitev v realnost in obveznosti, je, kako se izogniti stanju depresije.
Po vrnitvi z dopusta si pustite nekaj časa, da opravite vse dejavnosti, ki nas običajno čakajo po vrnitvi s potovanja, ter da se lažje pripravite na svojo običajno rutino. Psihologi zato svetujejo vrnitev k obveznostim sredi tedna.
