Zanimivo je, da so vsi, ki napovedujejo vreme v medijih, praviloma simpatični in prijazni, kot bi nas hoteli vnaprej obvarovati pred posledicami slabih napovedi.
Tudi Branko Gregorčič, vremenoslovec, zaposlen na ARSO, državni meteorološki službi RS.
Kaj je pravzaprav vreme?
Vreme je skupek dogajanja v ozračju, ki vključuje različne spremenljivke. To so predvsem temperatura, veter, vlažnost, zračni tlak, oblačnost, vremenski pojavi… Brez prisotnosti vodne pare v ozračju bi o vremenu zelo težko govorili, saj so prav spremembe njenega agregatnega stanja (nevidni plin, kondenzirane vodne kapljice, ledeni kristali) tiste, ki ustvarijo vtis spremenljivosti, ki je glavna vremenska značilnost.
Ali za vas obstaja slabo vreme?
Kot »slabo« ponavadi doživljamo tisto vreme, ki nam pokvari kakšne načrte, ali pa daljše obdobje, ko se vreme zelo malo spreminja. Pri tem mislim npr. na dolga obdobja jesenske ali zimske megle, daljša deževna obdobja ali tudi dolge poletne vročinske valove. Ker osebno vročino slabše prenašam kot mraz, bi na prvo mesto nezaželenega vremena postavil dlje trajajoča obdobja soparne vročine.
Zakaj so vremenske napovedi take, da nič ne povedo? Kaj pomeni “jutri bo spremenljivo vreme”? Bo dež ali sonce, vsega malo? Spomnim se vremenarke v Studiu city, ki je začela: “Vreme bo.”
Kadar imamo spremenljiv tip vremena lahko v enem dnevu res doživimo vrsto zelo raznolikih vremenskih dogodkov – od npr. jutranje megle, opoldanskega sonca, popoldanskih ploh. Za tak tip vremena je značilen dokaj hiter padec temperature z višino, kar ob dovolj močnih sončnih žarkih povzroči nastanek kopaste oblačnosti, iz katere se nato vsuje vsaj kratkotrajna ploha. Če oblak doseže višino, kjer je dovolj mrzlo, potem lahko nastane tudi nevihta z udari strel, ob določen pogojih tudi sodra ali toča.
Ste generacija, ki je poslušala Buldožerjevo Novo vrijeme. Kaj ste si mislili ob tem?
Najbrž veste, da je bil Marko Brecelj krajši čas tudi študent meteorologije. Študija sicer ni zaključil, a očitno je imel določeno veselje z vremenom. Sicer iz časov njegovega študija fizike izvira tudi pesem o prof. Kodretu (Alojz Valček). V komadu »Novo vrijeme« pa izkorišča tudi dvoumnost izraza »vrijeme«, ki lahko pomeni tako vreme kot tudi čas: “Novo vrijeme, drugovi, donosi sa sobom i nove zadatke – podvukao je na kraju svoj izlaganja.”
Vremenske napovedi so postale najbolj pomemben del poročil. Smo postali bolj občutljivi na vreme ali so nas pač navadili na to, da je novica že to, da bo nevihta?
Mislim, da interes za vreme in vremenske napovedi narašča tudi z našo starostjo. Ne zdi se mi, da bi mlada generacija tako intenzivno spremljala napovedi kot nekoliko starejša, družba pa po drugi strani postaja vse bolj »amerikanizirana« in danes res opozarjamo na dogodke, ki včasih niso vzbujali posebne pozornosti.
Ne spomnim se, da bi se, ko sem bila mlada, toliko pogovarjali o vremenu, kot se pogovarjamo danes. Se je vreme res tako zelo spremenilo, da bolj vpliva na naša vsakdanja življenja?
Morda se je spremenila naša občutljivost na vremensko dogajanje.
Kaj se je najbolj spremenilo, kaj najbolj vpliva na vreme?
Najbolj so se spremenile temperaturne razmere, saj je vse več zelo toplih in vse manj hladnih obdobij. V povprečju se je temperatura na našem geografskem območju dvignila že za več kot 2 °C v primerjavi s koncem 20. stoletja. Število, dolžina in intenziteta vročinskih valov v južni Evropi raste, s tem pa narašča tudi požarna ogroženost v poletnih mesecih.
Kaj najbolj vpliva na vreme v Evropi in v Sloveniji?
Poenostavljeno bi lahko rekli, da se za vpliv (vremenski seveda) na območju Alp in srednje Evrope napogosteje borijo tako atlantske, kot afriško-sredozemske zračne gmote. Slednje v zadnjih desetletjih pogosteje prevladajo.
Kar nekaj divjih let je bilo v Sloveniji: požari, poplave, hude vročine.
Ker postaja ozračje vse toplejše, je s tem na voljo tudi več energije za vremenske procese. Količina vodne pare, ki jo zrak lahko sprejme vase, je omejena in je funkcija temperature. Če je ozračje za 1 °C toplejše, lahko vase sprejme 7 % več vodne pare in je s tem potencialno na voljo prav toliko več energije. Energija v ozračju se namreč sprošča ob kondenzaciji vodne pare iz plina v kapljice (latentna toplota kondenzacije). Kadar je ozračje suho, imamo torej hujšo vročino, sušo in lahko tudi požare, če pa je na voljo dovolj vlage, so nalivi in neurja lahko močnejši.
Kaj dela vremenar poleg tistega, kar vidimo, slišimo in beremo v medijih?
Izraz »vremenar« je nekoliko slabšalen, kot bi npr. zdravniku rekli »dohtar«. Včasih nam rečejo tudi »vremenko«, še najlepše (a ne preveč pogovorno) pa je »vremenoslovec«. Poleg spremljanja in napovedovanja vremena za javnost (prek vsebin na spletnih straneh www.meteo.si in www.vreme.si), pri čemer je posebej poudarjeno opozarjanje pred morebitnim nevarnim vremenom, na ARSO izdelujemo tudi klimatske analize, nudimo meteorološko podporo kmetijstvu, energetiki, prometu, turizmu, … Posebej bi izpostavil še zagotavljanje meteorološke podpore varnemu poteku letalskega prometa. Nekoliko bolj v ozadju pa delujejo še podporne službe, ki se ukvarjajo z računalniško podporo, numeričnim modeliranjem, arhivom in kontrolo izmerjenih podatkov, kakovostjo zraka… Najbolj na očeh pa je gotovo nastopanje meteorologov v medijih (TV, radio, družabna omrežja, svetovni splet…)
Je vaša prva jutranja misel, kakšno bo vreme in kje jo preverite?
Če so včasih ljudje zjutraj v roke najprej vzeli časopis, je to zdaj drugače. Ob jutranji kavi vsako jutro (kadar seveda nisem v dežurstvu) najprej pregledam stanje vremena po Sloveniji in napovedi na naši spletni strani www.meteo.si.
Kako zanesljive so napovedi vremena in koliko vnaprej ga je mogoče napovedati?
Zanesljivost napovedi je odvisna tudi od vrste vremenskega dogajanja. Pri napovedi neviht namreč zanesljiva napoved za posamezno lokacijo ni možna niti za nekaj ur vnaprej. Za vremenske procese večjih razsežnosti pa velja, da so napovedi uporabno zanesljive nekje od 7 do 10 dni vnaprej.
Poleg Arso vremenske napovedi v Sloveniji lahko spremljamo tudi kakšne amaterske, laične. Vi tudi?
Amaterskih napovedi ne spremljam, pač pa občasno pogledam kak znan mednarodni vremenski portal, mogoče norveški yr.no, pa uradno stran evropskega centra www.ecmwf.int za napoved pojava močnih neviht pa tudi https://www.stormforecast.eu/.
Kaj pa: “Danes me trga v križu, vreme se bo spremenilo.”?
Meteorologi se na fiziologijo ne spoznamo najbolje, ne zanikamo pa možnosti vpliva vremenskih sprememb na počutje vremensko občutljivih ljudi.
Vas znanci in prijatelji pogosto kličejo in sprašujejo po vremenu?
Občasno vsekakor, predvsem kadar načrtujejo kakšne dogodke na prostem.
Ob vremenskih razmerah se pojavljajo tudi številne teorije zarot. Ste se imeli kdaj priložnost pogovarjati z zarotniki? Jih vaše razlage sploh zanimajo? Spominjajo me na tiste, ki verjamejo, ponovno, da je zemlja ravna.
Ja, tudi osebno sem se srečal z dvema pristašema teorije zarote – govorimo o »chemtrail-ih«. Sprejeli smo ju na ARSO in se z njima pogovarjali kakšno uro. Nobena strokovna razlaga takšnih ljudi žal ne prepriča, ker pa prepriča veliko večino razmišljujočih, jo imamo objavljeno tudi na naši spletni strani na naslovu https://meteo.arso.gov.si/met/sl/faq/
Zakaj ste se pravzaprav odločili, da boste vremenoslovec?
V resnici zaradi veselja do zime in snega. Odločitev je pravzaprav padla že v osnovni šoli in je nikoli nisem obžaloval.
