Med dozorevanjem sadov se zgodijo določene spremembe, spreminja se barva, oblika, okus, mehkoba, marsikje se zvečajo sladkorji, zmanjšajo kisline, pride do določenih spojin, ki dajejo značilno aromo. V človeškem življenju je zlasti odločilen čas zadnjih let mladosti, ko se oblikujemo in podamo na svojo lastno pot. Takrat odkrivamo talente in sposobnosti ter moči. Dozorevanje je zbiranje sedanjega in preteklega dela ter naporov in ima daljšo pot, izkušnje pa nam pri tem pomagajo. Po poletni vročini se začnejo zbirati pridelki in smo jih veseli zlasti, če so prenesli veliko preizkušnjo suše in ohranili rast ter svežino. Tu so trte, oljke, druge povrtnine, sadje, rože, sir dozoreva, proti zimi še mesnine, zelje, repa, …
V osebnem življenju se moramo vsaj od časa do časa vprašati, kakšne sadove prinašajo napori, kam vlagamo svojo pozornost in čas? Koliko smo rastli in dozoreli v človeškosti, odnosih, v družinskem življenju, v spoštovanju drug drugega, v zvestobi in navdušenju.
Velika težava današnje mladine je, da zelo pozno odraste, zato ji primankuje izkušenj. Pomemben je pogovor s samim seboj, da se ne izogibamo mislim, ki nas mučijo in jih želimo pozabiti. Razčistiti moramo s prtljago otroštva ter mladosti in jo zamenjati z bolj izdelanimi mislimi in odnosi. Poznati moramo šibke točke in jih zavarovati, prav tako je treba zgraditi odgovoren odnos do dela, trdne in dolgotrajne odnose ter sprejemanje obveznosti do drugih.
Življenjska dorastlost vključuje širjenje pogledov in zanimanja, da se ne pustimo ujeti le delu ali užitku. Sčasoma dozoreva naše delo, morda naredimo celo manj kot prej, vendar bolj izpolnjeno in z večjo modrostjo dozoreva znanje, poučevanje, sporazumevanje. Dozorevata tudi naše telo in duh, postajamo bolj plemeniti. Zavedamo se, da so potrebne izbire in ne moremo več narediti vsega, kar smo počeli v mladosti, prav tako se moramo izogibati določenim nekoristnim stvarem.
Poleg dozorevanja dobrega in človeškega, dozoreva tudi hudobija in zlo. Tisti, ki pristajajo na njegovo moč in nasilje, se še bolj zaprejo ali ga širijo v svoje okolje, zato se je treba neprestano boriti in vztrajati. Pri tem nam pomaga duhovnost. Obstajajo uspehi in neuspehi, na polju je bila suša, prav tako v vinogradu in oljčniku, pri otrocih ni bilo sodelovanja, lepega zgleda, podpore. V težkih okoliščinah se okrepimo in prečistimo, seveda, če gledamo nanje s spodbudno oddaljenostjo. Kdor želi zmagati, mora znati sprejeti tudi poraze. Oboje je del življenja. Predvsem pa moramo biti hvaležni za vse darove in zvestobe, za rast človeškosti in odprtih src.
