Del javnosti so v minulih mesecih vznemirili podatki o povečanem številu primerov leptospiroze. Na ljubljanski infekcijski kliniki so namreč v poletnih mesecih zdravili 10 bolnikov s to boleznijo, od tega tri v intenzivni enoti. V izolski bolnišnico so beležili en primer te bolezni.
Iz nekaterih delov države so ob tem poročali o povečanem številu podgan, preverili smo, kako je v Slovenski Istri.
Ti glodavci so med potencialnimi prenašalci leptospiroze oziroma izločevalci leptospir, so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Prav tako podgane lahko prenašajo virus, ki povzroča hemoragično mrzlico oziroma mišjo mrzlico. Pomembnejši vir te bolezni so sicer pri nas miši, so dodali.
Po navedbah Zavoda za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo so sicer razmere glede glodavcev v Sloveniji primerljive s tistimi drugod po EU. Glede na zbrane podatke in ugotovitve s terena pa v zadnjem obdobju opažajo zelo veliko rast števila podgan v mestih, so povedali za STA.
To pripisujejo več dejavnikom, vključno z vremenskimi pogoji, dostopnostjo odpadkov hrane in nestrokovno ter neučinkovito izvedeno deratizacijo v mestih in primarnem kanalizacijskem omrežju. Ocenjujejo, da bodo razmere v prihodnje še slabše, so dodali.
Kot so še pojasnili na zavodu, je delež podgan visok predvsem v urbanih okoljih, kar pripisujejo prenizkemu številu načrtovanih in izvedenih akcij sistemske deratizacije v mestih in kanalizacijskih omrežjih.
“Kriteriji za merilo učinkovitosti in uspešnosti deratizacije s strani naročnika nisi izdelani, prav tako se ne spremljajo epidemiološki podatki s terena. Vse to zahteva strokoven pristop reševanja problematike in ustrezne strokovne službe za izvedbo,” so še opozorili na zavodu.
Povišanja števila podgan na obali ne beležijo
V mestih v Slovenski Istri prav tako prihaja do primerov pojavnosti teh živali, a kot pravijo na občinah, trenutno porasta ni zaznati.
“V zadnjem obdobju Komunala ni prejela nobenega klica ali obvestila glede pojava podgan v povezavi z javno kanalizacijo, so pa občani pred časom sporočili, da so podgane opazili na nekaterih zelenih površinah, kjer ni javne kanalizacije, na primer v Livadah in na podeželju,” so nam povedali na izolski občini.
“Na podlagi nizkega števila prijav občanov, Marjetica Koper ocenjuje, da se pojavnost glodavcev v letošnjem letu ni povečala,” pravijo tudi v Kopru. Podobno je tudi v Piranu, kjer prav tako ne opažajo bistvenega povečanja števil teh živali.
“Porast števila glodavcev je lahko posledica številnih dejavnikov, med drugim povečanega števila ljudi v turistični sezoni, ki ustvarijo več odpadkov, splakovanje ostankov hrane v straniščno školjko oz. kanalizacijo, nepravilnega odlaganja smeti na prostem in hranjenja prostoživečih živali. Vprašljivo je tudi izvajanje redne deratizacije v večstanovanjskih blokih in njihovi okolici (dvakrat letno), ter v gostinskih lokalih, ki bi jo morali izvajati štirikrat letno. Idealno okolje za razmnoževanje glodavcev predstavljajo tudi zapuščene zgradbe, zelenice, vrtovi in kompostniki,” pravijo na Okolju Piran. “Uspešno preprečevanje povečane pojavnosti glodavcev je torej rezultat sodelovanja med komunalnimi službami, prebivalci, gostinci in upravitelji večstanovanjskih stavb. Če vsak prispeva svoj delež in upošteva priporočene ukrepe, težav s škodljivci ni,” dodajajo.
Nujna je deratizacija in drugi ukrepi za preprečevanje okužb
Splošni ukrepi za preprečevanje okužb z boleznimi, ki jih prenašajo glodavci, so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena ter higiena okolja in prostorov, so pojasnili na NIJZ.
V Piranu deratizacijo javno dostopnega kanalizacijskega sistema izvajajo na predlog strokovno usposobljenega izvajalca trikrat letno, saj je v slovenski Istri podnebje toplejše in bolj vlažno, kar ustvarja ugodne pogoje za razmnoževanje glodavcev skozi vse leto. Termin zadnje letošnje deratizacije bodo določili v dogovoru s pooblaščeno službo, upoštevajoč informacije s terena in vremenske razmere. Predvidoma bo to v oktobru.
Na območju Mestne občine Koper Marjetica Koper prav tako letno izvede tri deratizacije javno dostopnega kanalizacijskega sistema. “Ker pa je boj proti insektom in glodavcem dolgotrajen in trdoživ postopek, je bistvenega pomena za ohranjanje dobrih rezultatov skupno delovanje. Marjetica Koper zato upravitelje blokov redno poziva, da na vseh večstanovanjskih objektih in pripadajoči okolici izvedejo najmanj dve deratizaciji letno, izvajalce gostinskih dejavnosti pa, da deratizacijo v svojih objetih opravijo najmanj štirikrat na leto,” poudarjajo.
Komunala Izola redno izvaja deratizacijo javne kanalizacije (v sodelovanju z zunanjim pooblaščenim izvajalcem), in sicer trikrat na leto. “Deratizacija javne kanalizacije se izvaja s postavljanjem vab v kanalizacijske jaške javne kanalizacije. Nazadnje je bila deratizacija javne kanalizacije opravljena konec julija; izvajalec deratizacije je ugotovil, da je v kanalizacijskih ceveh opaziti manj sledi glodalcev,” pravijo v Izoli.
Občani lahko Komunali Izola posredujejo informacije o lokacijah, kjer zaznavajo težave z glodavci. “Priporočamo jim, naj po potrebi sami poskrbijo za deratizacijo v okolici svojih stanovanjskih objektov in naj odstranijo morebitne ostanke živil z zunanjih površin. Zatiranje škodljivcev je uspešnejše, če je sočasno opravljeno na čim širšem območju,” pojasnjujejo.
“Izredno pomembno pa je, da svoje zakonske dolžnosti, kar se tiče deratizacije, redno opravljajo tudi lastniki gostinskih lokalov, trgovin in drugih gospodarskih objektov ter upravniki večstanovanjskih zgradb. Pri tem ne gre spregledati prispevka občanov, ki tudi z izvajanjem deratizacije v okolici svojih stanovanjskih objektov ter na drugih zunanjih površinah v njihovi lasti oziroma upravljanju (predvsem tam, kjer je zaznati pojav glodalcev), prav tako bistveno pripomorejo k omejitvi njihovega razmnoževanja,” še dodajajo v Izoli.
Tudi Medobčinska uprava Istra poziva občane in obiskovalce, naj ljudje ne puščajo hrane za prosto živeče živali na javnih ali drugih površinah, saj se z njo prehranjujejo tudi podgane in drugi škodljivci.
Glodavci so sicer med prvimi petimi najpomembnejšimi škodljivci v urbanem in industrijskem okolju. Podgane so spolno zrele po dveh do treh mesecih, v gnezdu imajo od pet do šest mladičev, letno pa do 100 potomcev. Živijo od enega do treh let. Razmnožujejo se preko celega leta.
